Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba:
1.
ki izvaja gradbena dela na zavarovanem pokrajinskem območju ali na zavarovani naravni znamenitosti v nasprotju z določbami 13. člena tega zakona ali izvršuje druge posege v nasprotju z aktom o zavarovanju,
2.
ki med izvajanjem gradbenih, regulacijskih, melioracijskih ali drugih del ne obvesti pristojnega organa o najdbi geološko- paleontološkega, speleološkega ali mineraloško-petrografskega objekta in ne poskrbi, da se najdba ne poškoduje ali ne uniči oziroma da se ohrani na istem mestu in položaju tako, kot je bila odkrita (prvi odstavek 15. člena),
3.
če ne vzdržuje narodnega parka ali naravnega rezervata oziroma naravnega ali hortikulturnega spomenika, tako, kot je določeno v aktu o zavarovanju (16. člen tega zakona),
4.
ki brez dovoljenja za varstvo narave pristojnega upravnega organa tiste družbeno-politične skupnosti, ki je izdala akt o zavarovanju, raziskuje zavarovano pokrajinsko območje ali zavarovano naravno znamenitost (prvi odstavek 17. člena),
5.
ki ne dovoli proučevanja in raziskovanja zavarovanega pokrajinskega območja oziroma zavarovane naravne znamenitosti osebi, ki ima za to dovoljenje (drugi odstavek 17. člena),
6.
ki brez predpisanega dovoljenja uniči, prenese, proda ter izvozi ali odnese v tujino naravni spomenik ali zavarovano rastlino ali žival (tretji odstavek 18. člena).
Poleg denarne kazni iz prejšnjega odstavka se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom ter varstveni ukrep odvzema pridobljene premoženje koristi.
Za prekršek iz prvega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe.