1.
Ta konvencija se uporablja za priznavanje in izvrševanje arbitražnih odločb v sporih med fizičnimi ali pravnimi osebami, izdanih na ozemlju kakšne druge države, ne pa tiste, v kateri se zahteva priznanje in izvršitev odločbe. Prav tako se uporablja za arbitražne odločbe, ki se ne štejejo za domače odločbe v državi, v kateri se zahteva njihovo priznanje ali izvršitev.
2.
Z »arbitražnimi odločbami« niso mišljene le odločbe, ki jih izdajo arbitri, imenovani za določene primere, temveč tudi tiste, ki jih izdajo stalni arbitražni organi, na katere so se obrnile stranke.
3.
Pri podpisu ali ratifikaciji te konvencije, pristopu ali notificiranju njene razširitve, ki je določena v X. členu, bo lahko vsaka država na podlagi reciprocitete izjavila, da bo uporabljala konvencijo samo za priznavanje in izvrševanje tistih odločb, ki so bile izdane na ozemlju kakšne druge države pogodbenice. Prav tako bo lahko izjavila, da bo uporabljala konvencijo le za spore, ki izhajajo iz pogodbenih ali nepogodbenih pravnih razmerij, ki se po njenem nacionalnem zakonu štejejo za trgovinske.