27. člen
(referenčne ravni za obstoječe izpostavljenosti in ob izrednih dogodkih)
(1)
Ne glede na določila o referenčnih ravneh za ekvivalentne doze je referenčna raven za efektivne doze 20 mSv na leto za obstoječe izpostavljenosti in 100 mSv (akutno ali letno) za izpostavljenost ob izrednem dogodku.
(2)
V določenih primerih se lahko uporabljajo referenčne ravni, nižje od ravni, določenih v prejšnjem odstavku:
-
za izpostavljenost ob izrednem dogodku lahko upravni organ, pristojen za jedrsko varnost, priporoči referenčno raven, manjšo od 100 mSv, tudi manjšo od 20 mSv, če je mogoče zagotoviti ustrezno zaščito ali niso povzročeni previsoki stroški;
-
za posebne primere obstoječe izpostavljenosti, povezane z viri ionizirajočega sevanja ali prenosnimi potmi, lahko pristojni upravni organ določi referenčno raven, manjšo od 20 mSv na leto, tudi manjšo od 1 mSv na leto, če je to ekonomsko in socialno upravičeno.
(3)
Ustrezne referenčne ravni upravni organ, pristojen za jedrsko varnost, določi tudi za prehod iz izpostavljenosti ob izrednem dogodku na obstoječo izpostavljenost zlasti ob koncu dolgoročnih protiukrepov, kot je preselitev. Pri tem je treba upoštevati prevladujoče razmere in družbena merila, ki lahko vključujejo:
-
za izpostavljenosti do vključno 1 mSv na leto: splošne informacije o ravni izpostavljenosti brez posebnega obravnavanja izpostavljenosti posameznikov,
-
za izpostavljenost do vključno 20 mSv na leto: posebne informacije, na podlagi katerih lahko posamezniki po možnosti obvladujejo lastno izpostavljenost,
-
za izpostavljenost do vključno 100 mSv na leto: oceno doz posameznikov in posebne informacije o nevarnostih sevanj ter razpoložljivih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti.