12. člen
(ukrepi za člane posadk zračnih plovil)
(1)
Izvajalec poletov mora izdelati oceno varstva pred sevanji, razen:
-
če nihče od članov njegove posadke ne opravi več kot 100 ur poletov letno ali
-
če višina poletov ne presega 6000 m.
(2)
Če iz ocene varstva pred sevanji sledi, da člani letalske posadke lahko prejmejo letne efektivne doze zaradi kozmičnega sevanja, ki so večje kot 1 mSv, mora izvajalec poletov:
-
člane letalske posadke seznaniti s tveganjem za zdravje zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, vključno s tveganjem za nerojenega otroka in v zvezi s tem z nujnostjo, da noseča članica posadke o nosečnosti takoj obvesti izvajalca poletov,
-
zagotoviti individualno oceno efektivnih doz in z njo seznaniti člane letalske posadke,
-
sprejeti organizacijske in administrativne ukrepe, s katerimi se optimizira izpostavljenost letalske posadke na način, da se kolektivna doza, kolikor je le mogoče, čim bolj enakomerno razporedi med posamezne člane posadke,
-
v primeru nosečih članic letalske posadke z organizacijskimi in administrativnimi ukrepi zagotoviti, da bo efektivna doza za nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz prebivalstva, določene v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. Če noseča ženska ne želi biti izpostavljena ionizirajočim sevanjem, jo je treba premestiti na delovno mesto na tleh.
(3)
Če iz ocene varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena ali iz individualnih ocen doz iz druge alineje prejšnjega odstavka sledi, da člani letalske posadke lahko prejmejo letne efektivne doze zaradi kozmičnega sevanja, ki so večje kot 6 mSv, mora izvajalec poletov poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka zagotoviti:
-
zdravstveni nadzor članov letalske posadke pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvenega nadzora,
-
usposabljanje v zvezi z varstvom pred sevanjem, vključno s preverjanjem in obnavljanjem znanja, kot je določeno za izpostavljene delavce.