37. člen
(Uporaba barv v prostoru)
(1)
Zaradi večje varnosti gibanja potnikov, posebej slabovidnih in slepih oseb, se morajo v prostorih postajnih poslopju in na zunanjih površinah železniškega območja barvno in tonsko poudariti določeni gradbeni elementi in oprema. Barva stebrov se mora razlikovati od barve talne površine, stopnice morajo imeti barvno poudarjene robove, stopniščna držala se morajo barvno razlikovati od ozadja, barva vrat se mora razlikovati od barve sten ipd.
(2)
Glede uporabe barv in barvnih kombinacij se mora upoštevati:
-
da se rdeča, modra in zelena barva jasno razlikujejo od nevtralnih sivih, belih in črnih površin;
-
da so najbolj vidne oranžna, rumena in rdeča barva;
-
da je najtežje razpoznavna barva za slabovidne modra, pogosto jo dojemajo kot sivkasto;
-
da je objekt v svetli barvi na svetlem ali temnem ozadju videti svetlejši, kot je;
-
da kombinacije komplementarnih barv zaznave povečajo: modra-rumena, črna-bela.
(3)
Da se notranjost postajnih poslopij laže zaznava, se morajo stene, strop in tla med seboj razlikovati v barvi oziroma tonu. Tla morajo biti 10–20% temnejša kot stene in stropovi, ker so tla običajno zaradi stropnih luči bolje osvetljena. Da je oprema bolj vidna, se mora na temnejša tla dajati svetla oprema, na svetlejša pa temna.
(4)
Vzorci se lahko uporabijo samo, če imajo jasen pomen. S črtami na tleh se ponazarja pot, ki vodi potnike do določenih ciljev na postajnem območju.