132. člen
(izvajanje storitev zemeljske oskrbe in samooskrbe na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza)
(1)
Ta člen se glede izvajanja storitev zemeljske oskrbe uporablja za javno letališče, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza in katerega letni promet ni manjši od dveh milijonov potnikov ali 50.000 ton tovora.
(2)
Ta člen se glede samooskrbe uporablja za javno letališče, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza in katerega letni promet ni manjši od milijona potnikov ali 25.000 ton tovora.
(3)
Storitve zemeljske oskrbe in samooskrbe na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, lahko izvajajo upravljavec javnega letališča, uporabnik letališča ali izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve glede izvajanja teh storitev.
(4)
Upravljavec javnega letališča, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, mora omogočiti uporabnikom letališča, da opravljajo samooskrbo, in drugim izvajalcem storitev, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe za tretje osebe, z dostopom do letališke infrastrukture v obsegu, ki je potreben za opravljanje storitev zemeljske oskrbe. Prostor, ki je na javnem letališču na voljo za storitve zemeljske oskrbe, se mora razdeliti med različne izvajalce storitev zemeljske oskrbe in med samooskrbovalne uporabnike letališča na način in v obsegu, ki sta potrebna za uveljavljanje njihovih pravic in omogočata konkurenco.
(5)
Dostop do letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka se zagotavlja ob upoštevanju naslednjih pravil in meril:
(6)
Uporabnik letališča lahko za lastne potrebe zagotavlja samooskrbo in izvajalec zemeljske oskrbe za tretje osebe lahko izvaja storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, če izpolnjuje predpisane pogoje in zahteve za izvajanje posamezne vrste storitev zemeljske oskrbe in mu je agencija izdala dovoljenje za izvajanje storitev zemeljske oskrbe po preveritvi predpisanih pogojev in zahtev.
(7)
Tujemu uporabniku letališča in tujemu izvajalcu storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe agencija izda dovoljenje za izvajanje storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe pod pogojem vzajemnosti.
(8)
Pred izdajo dovoljenja iz šestega odstavka tega člena morata uporabnik javnega letališča in izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe agenciji dokazati ustrezno zavarovanje odgovornosti.
(9)
Upravljavec javnega letališča, uporabnik letališča ali izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe vodi računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ki jih opravlja. Izvajanje takega ločenega računovodstva in preverjanje, da ni finančnih tokov med njegovo dejavnostjo izvajanja storitev zemeljske oskrbe in drugimi dejavnostmi, preverja neodvisni revizor.
(10)
Vlada na predlog ministra, po predhodnem mnenju upravljavca javnega letališča, omeji pravico do samooskrbe na posameznem javnem letališču in število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, če to zahtevajo razlogi glede prostorskih zmožnosti letališča, zmogljivosti letališča glede na vrsto letalskih operacij, zračni prevoz, obseg zračnega prometa in stopnjo rabe površin na letališču. V posameznem primeru lahko vlada določi dodatne omejitve na najmanj na dva izvajalca storitev zemeljske oskrbe.
(11)
Kadar veljajo omejitve iz prejšnjega odstavka, se izvajalci storitev zemeljske oskrbe izberejo po pravilih javnega naročanja za obdobje sedmih let. Izbiro opravi upravljavec javnega letališča iz prvega odstavka tega člena po posvetovanju z odborom uporabnikov. Če upravljavec javnega letališča sam izvaja te storitve, opravi izbiro ministrstvo po posvetu z odborom uporabnikov in upravljavcem javnega letališča. Obveznost izbire po pravilih javnega naročanja se ne nanaša na upravljavca javnega letališča in njegovo pravico opravljati storitve zemeljske oskrbe.
(12)
Centralizirane infrastrukture na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, ki se uporabljajo za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, katerih kompleksnost, stroški ali vpliv na okolje ne dopuščajo deljenja ali podvajanja sistemov, kot so na primer sistemi razvrščanja prtljage, razledenitve, prečiščevanja vode in distribucije goriva, vodi in upravlja upravljavec javnega letališča. Izvajalci storitev zemeljske oskrbe in samooskrbovani uporabniki letališč morajo uporabljati tako infrastrukturo.
(13)
Vlada podrobneje določi izvajanje samooskrbe in storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, dostop do letališke infrastrukture, izjeme glede izvajanja vrste storitev zemeljske oskrbe, postopek izbire izvajalcev storitev zemeljske oskrbe in način izvedbe posvetovanj v zvezi z izvajanjem storitev zemeljske oskrbe ter vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur ob upoštevanju predpisov Evropske unije.