145. člen
(gospodarjenje z zemljišči in letališko infrastrukturo)
(1)
Infrastrukturni objekti in naprave na letališčih (v nadaljnjem besedilu: letališka infrastruktura) so:
1.
objekti in naprave na aerodromih, ki so:
a)
vzletno-pristajalne in vozne steze,
b)
ploščadi,
c)
postajališča za zrakoplove in
č)
naprave za svetlobno navigacijo, če se te zahtevajo glede na pogoje za operacije (VFR/IFR, dan/noč),
2.
objekti oziroma deli objektov in naprave za obravnavo potnikov, prtljage, tovora oziroma pošte,
3.
objekti in naprave za varovanje,
4.
servisne in intervencijske poti in pozicije ter poti notranjih prometnih tokov,
5.
objekti in naprave za izvajanje služb na aerodromu in izvajanje storitev zemeljske oskrbe,
6.
objekti in naprave za razledenitev, letalske energente, goriva, olja in pline ter
7.
objekti in naprave za vzdrževanje letališča.
(2)
Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča ter drugi objekti in naprave, ki funkcionalno in neposredno služijo namenski rabi letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka.
(3)
Letališka infrastruktura iz prvega in drugega odstavka tega člena je lahko v lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava. V primeru javnih letališč, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti. V primeru letališč, za katere samoupravna lokalna skupnost določi javni interes, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti samoupravne lokalne skupnosti.
(4)
Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti imajo predkupno pravico za zemljišča na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet in na katerih je s prostorskim aktom določena namenska raba, ki opredeljuje letališče.
(5)
Za zemljišča, na katerih je s prostorskim aktom določena širitev javnega letališča, na katerem se opravlja oziroma se bo opravljal mednarodni zračni promet, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame (v nadaljnjem besedilu: razlastitev) ali omeji. Če gre za že zgrajene letališke infrastrukture, se javna korist za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade ali občinskega sveta.
(6)
Letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, ki je na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, in letališčih, za katera je samoupravna lokalna skupnost določila javni interes, so gospodarska javna infrastruktura.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek niso gospodarska javna infrastruktura:
-
deli objektov in naprav za obravnavo potnikov, v katerih se izvaja poslovna dejavnost kot je na primer parkiranje vozil, gostinska dejavnost, trgovinska dejavnost, lekarniška dejavnost, dejavnost prodaje turističnih aranžmajev in druge podobne dejavnosti,
-
objekti in naprave za obravnavo tovora oziroma pošte,
-
objekti in naprave za varovanje,
-
objekti in naprave za izvajanje služb na aerodromu in izvajanje storitev zemeljske oskrbe,
-
objekti in naprave za razledenitev, letalske energente, goriva, olja in pline ter
-
objekti in naprave za vzdrževanje letališča.
(8)
Če je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena v lasti osebe, ki ni lastnik zemljišča, se v skladu z zakonoma, ki urejata obligacijska in stvarno pravna razmerja, uredijo pravice na tem zemljišču. Pri tem mora biti ne glede na morebitne poslovne, statusne, likvidnostne in podobne spremembe osebe, ki ni lastnik zemljišča, zagotovljeno, da taka letališka infrastruktura trajno služi samo za namene letališča.