Člen je bil izbrisan.
Senat univerze je najvišji akademski in strokovni organ univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji, ki so zaposleni na Univerzi v Mariboru, kot predstavniki znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij, ki morajo biti enakopravno in ustrezno zastopana v Senatu s tem, da ima vsaka članica vsaj enega člana.
V Senat univerze Študentski svet univerze izvoli predstavnike, ki morajo imeti status študenta, tako da ima Senat univerze najmanj eno petino izvoljenih članov študentov.
Člane Senata univerze, ki so visokošolski učitelji, volijo s tajnim glasovanjem Senati članic univerze tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse članice univerze in vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja univerze.
Rektor je član Senata po svojem položaju.
Ravnatelj UKM je član senata po svojem položaju, kolikor je izvoljen v naziv visokošolski učitelj.
Senat vsake članice univerze izvoli v Senat univerze po dva predstavnika, tako da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Če se Senat ustrezno razširi s predstavniki nove članice, traja mandat teh predstavnikov v Senatu do zaključka mandata Senata.
Mandatna doba članov Senata univerze traja štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno izvoljena v Senat Univerze.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v Senatu univerze:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, na kateri je bil izvoljen,
– če izgubi status študenta univerze,
– če odstopi.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v Senatu Univerze, izvolijo tisti, ki so ga izvolili novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
Senat univerze:
1.
obravnava in sprejema Statut univerze in njegove spremembe in dopolnitve skupaj z Upravnim oborom v enakem besedilu;
1.a
ugotavlja izide volitev za rektorja in razglasi izvoljenega kandidata za rektorja ter ga uvede v funkcijo rektorja s posebnim sklepom in z izročitvijo rektorskih insignij, ki mu jih izroči prejšnji rektor, če pa je prejšnji rektor odsoten, mu jih izroči najstarejši prorektor oziroma v odsotnosti vseh prorektorjev najstarejši član Senata;
2.
sprejema splošne akte, ki se nanašajo na visokošolsko izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost;
3.
sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega izobraževanja in pri oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva;
4.
sprejme razvojni načrt univerze ter predloge za preoblikovanje univerze;
5.
odloča o sklenitvi sporazumov o sodelovanju z univerzami in drugimi institucijami;
6.
odloča o sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot članico univerze ali kot pridruženo članico univerze;
7.
odloča o ustanovitvi in organizacijskih spremembah kateder, institutov in centrov, organiziranih pri univerzi;
8.
daje predhodno soglasje k študijskim in umetniškim programom članic univerze, s katerimi se pridobi javnoveljavna visokošolska izobrazba;
9.
na predlog članice univerze odloča o interdisciplinarnih študijskih programih in interdisciplinarnih smereh ter usklajuje vzporedni študij;
10.
opredeljuje nova študijska področja, ki še niso zastopana na univerzi in skrbi za njihovo uveljavitev;
11.
sprejme študijski koledar;
12.
sprejme in določi vsebino razpisa za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe;
13.
sprejme omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe ter obravnava in sprejme poročilo o vpisu;
14.
daje predhodno soglasje k znanstvenoraziskovalnim programom članic univerze, ki se izvajajo kot javna služba (visokošolski nacionalni raziskovalni program);
15.
določa težišča raziskovalne dejavnosti in prioritetna raziskovalna področja;
16.
daje mnenje o temah predlaganih doktorskih disertacij;
17.
sprejema merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
18.
voli v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika in opravi ponovne volitve v te nazive v primeru izostritev meril;
19.
daje soglasje k predlagani prvi izvolitvi v naziv in k predlagani izvolitvi v višji naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca;
20.
na predlog članic univerze določi kandidate za volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije in izvoli predstavnike univerze v volilno telo za te volitve;
21.
daje predhodno mnenje k imenovanju prorektorjev Univerze v Mariboru;
22.
ureja splošne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (govorilne ure, tutorsko delo, mentorstvo itd.);
23.
imenuje člane svojih stalnih in občasnih komisij, razen članov, ki so imenovani v stalne komisije po funkciji;
24.
obravnava kandidate za glavnega tajnika univerze in daje o njih mnenje;
25.
odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova »zaslužni profesor« in naslova »častni senator«;
26.
odloča o podelitvi univerzitetnih nagrad in priznanj;
27.
obravnava pobude, mnenja in predloge Študentskega sveta univerze in Študentske organizacije univerze;
28.
določa pravila za izračun povprečne in zaključne ocene študija;
29.
lahko odloča o zadevah, ki spadajo po zakonu in statutu v pristojnost senatov članic, v kolikor le-ti ne odločijo v predpisanih rokih;
30.
lahko na predlog rektorja, skladno z avtonomijo univerze, odloča tudi o vseh ostalih vprašanjih in zadevah delovanja Univerze v Mariboru, ki po Statutu in zakonih ne spadajo v pristojnost ostalih organov univerze oziroma organov članic univerze. Odločitve v teh primerih so dokončne;
31.
odloča v primerih, ko poteka postopek pred organi univerze oziroma organi članic univerze in se zahteva izločitev organa, članov kolegijskih organov in izvedencev. Odločitev Senata iz prejšnjega stavka je dovoljeno izpodbijati istočasno z izpodbijanjem odločitve o glavni zadevi z uporabo pravnega sredstva, ki je dovoljeno zoper glavno zadevo. Zahteve za izločitev Senata univerze kot organa niso dovoljene;
32.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta Statut.
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje Senata univerze so javne. Kadar bi Senat obravnaval zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost izključi.
Seje Senata Univerze se ne sklicujejo v času senatnih počitnic od 15. julija do 31. avgusta, razen v primeru odločitve o neodložljivem nujnem vprašanju. Razen v zadevah iz prejšnjega stavka tega odstavka, v času senatnih počitnic procesni roki ne tečejo.
Senat univerze sklepa veljavno, če je na seji večina članov Senata, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejem odločitve o statusnem preoblikovanju univerze, o sprejemu visokošolskega ali drugega zavoda kot članice ali pridružene članice univerze, za sprejem ali spreminjanje Statuta univerze, drugih splošnih aktov ali razvojnih načrtov in o ponovni odločitvi na zahtevo Študentskega sveta univerze je potrebna večina glasov vseh članov.
Glasovanje na seji Senata univerze je praviloma javno.
Volitve, za katerih izvedbo je po tem statutu pristojen Senat univerze, se izvedejo s tajnim glasovanjem članov Senata.
V nujnih primerih lahko senat univerze na predlog rektorja univerze o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji. Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov senata Univerze.
Seje Senata univerze sklicuje in vodi rektor univerze, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
V odsotnosti rektorja sklicuje in vodi sejo eden od prorektorjev, ki ga rektor pooblasti.
Rektor univerze skliče sejo senata po potrebi, mora pa jo sklicati, kadar to zahteva Senat članice univerze ali tretjina članov Senata univerze ali na zahtevo Študentskega sveta univerze.
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja Senata univerze ima Senat naslednje stalne komisije:
1.
Habilitacijsko komisijo,
2.
Komisijo za dodiplomski študij,
3.
Komisijo za podiplomski študij,
4.
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
5.
Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
6.
Komisijo za knjižnično-informacijski sistem univerze,
7.
Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
Mandatna doba članov stalnih komisij traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa traja dve leti. Člani stalnih komisij so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
Habilitacijska komisija obravnava predloge za izvolitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v ustrezne nazive v primerih, ki jih določa zakon in ta Statut, in predlaga Senatu univerze ustrezno odločitev.
Habilitacijsko komisijo sestavljajo po en predstavnik iz vsake članice, ki ga imenuje Senat univerze na predlog Senata članice univerze iz vrst rednih profesorjev, en član na predlog SAZU iz vrst znanstvenih in javnih delavcev z doktoratom znanosti, ter ena petina študentov, ki jih imenuje Senat Univerze na predlog Študentskega sveta univerze.
Pri izvolitvi članov Habilitacijske komisije upošteva Senat univerze, da ima vsaka članica univerze v Habilitacijski komisiji po enega člana, tako da so sorazmerno zastopane tudi vse znanstvene discipline.
Po svojem položaju je član Habilitacijske komisije rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
Komisija za dodiplomski študij obravnava dodiplomske študijske programe, razpis za vpis v dodiplomske študijske programe, študijski koledar, študijski in izpitni režim in druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja, predvsem dodiplomskega študija in daje Senatu univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za dodiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za dodiplomski študij sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za dodiplomski študij oziroma študijske zadeve, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
Komisija za podiplomski študij obravnava podiplomske študijske programe, razpis za vpis v podiplomske študijske programe, predloge tem doktorskih disertacij in druga vprašanja s tega področja in daje Senatu univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za podiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za podiplomski študij sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za podiplomski študij oziroma študijske zadeve, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve obravnava vprašanja s tega področja in predlaga Senatu univerze ustrezne rešitve. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve tudi samostojno odloča.
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za raziskovalno dejavnost, in najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje obravnava vprašanja vključevanja univerze, njenih delavcev in študentov v mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje ter daje Senatu univerze ustrezne predloge. Če ta Statut tako določa, lahko komisija tudi samostojno odloča.
Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za mednarodno sodelovanje, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
Komisijo za knjižnično-informacijski sistem sestavljajo prorektor za to področje, prodekani, zadolženi za raziskovalno dejavnost, ali drugi visokošolski učitelji in drugi strokovni delavci, ki jih na predlog članic univerze imenuje Senat univerze, predstavnik Računalniškega centra Univerze, predstavnik Univerzitetne knjižnice Maribor in najmanj ena petina študentov, ki jih imenuje Senat univerze na predlog Študentskega sveta univerze.
Prodekane, zadolžene za raziskovalno dejavnost, lahko kot njihovi namestniki redno nadomeščajo predstavniki knjižnic pri članicah univerze.
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze spremlja in opravlja institucionalno in programsko ocenjevanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega dela članic univerze in univerze kot celote.
Postopek evalvacije in samoevalvacije univerze in njenih članic, sestavo in število članov Komisije določi Senat univerze s splošnim aktom univerze.
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica njenih članov, ki predstavljajo več kot polovico članic, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
Če se član komisije trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsedujoči komisije predlaga Senatu univerze razrešitev tega člana in imenovanje novega.
Komisije sklicuje in vodi rektor oziroma prorektor univerze, pristojen za posamezno področje. Habilitacijsko komisijo sklicuje in vodi rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
V primeru odsotnosti predsednika komisije, skliče in vodi sejo komisije član komisije, ki ga pooblasti rektor.
Komisije sproti obveščajo Senat univerze o svojih predlogih, stališčih in mnenjih in so mu za svoje delo odgovorne.
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja univerze in ima 9 članov.
Upravni odbor sestavljajo:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– štirje predstavniki univerze, od tega trije iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci) in en predstavnik drugih delavcev,
– en predstavnik študentov in
– en predstavnik delodajalcev.
Mandatna doba članov Upravnega odbora traja štiri leta, predstavnika študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku te dobe ponovno izvoljena v Upravni odbor univerze.
V Upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji univerze, dekani članic univerze ter poslovodni organ drugega zavoda – članice univerze.
Predstavnika delodajalcev določi rektor Univerze v soglasju z ustanoviteljem, in sicer izmed kandidatov, določenih v drugem odstavku 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 79/04).
Predstavnike delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, volijo v upravni odbor Univerze vsi redno zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Predstavniki delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, se volijo v Upravni odbor Univerze na osnovi treh volilnih enot, ki se oblikujejo na osnovi naslednjih kriterijev:
– volilna enota: en predstavnik iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za energetiko;
– volilna enota: en predstavnik iz Pedagoške fakultete, Medicinske fakultete, Fakultete za zdravstvene vede, Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za naravoslovje in matematiko in Filozofske fakultete;
– volilna enota: en predstavnik iz Ekonomsko-poslovne fakultete, Pravne fakultete, Fakultete za varnostne vede, Fakultete za logistiko in Fakultete za organizacijske vede.
V primeru, da eno volilno enoto sestavlja več članic univerze, se uveljavi načelo vrstnega reda, to pomeni, da je predstavnik vsake članice v enem mandatnem obdobju član Upravnega odbora univerze, kolikor se članice ne sporazumejo drugače s konsenzom.
Predstavnika drugih delavcev v Upravnem odboru izvolijo vsi drugi delavci univerze, predstavnika študentov pa Študentski svet univerze.
Pri pogojih v razpisu volitev se upošteva načelo vrstnega reda tudi za predstavnika drugih delavcev, in sicer tako, da ne morejo kandidirati kandidati s tistih fakultet, drugih članic ali rektorata, če so njihovi predstavniki pred tem že bili člani Upravnega odbora, dokler zastopanje po vrstnem redu ni zaključeno (načelo vrstnega reda), seveda če se vse prizadete članice, druge članice in rektorat ne sporazumejo drugače. Če je izvoljen drugi delavec predstavnik članice, ki že ima predstavnika visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, postane član Upravnega odbora izvoljeni predstavnik drugih delavcev, ki je na volitvah zasedel drugo mesto.
Volitve se izvedejo z neposrednim in tajnim glasovanjem. Vsak volivec ima en glas.
Kandidate za predstavnike visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v Upravni odbor predlagajo Senati članic univerze, lahko pa tudi drugi zainteresirani predlagatelji.
Kandidati za predstavnika drugih delavcev pa se določijo na javnih zborih nepedagoških oziroma drugih delavcev, ki jih skliče za delavce rektorata univerze glavni tajnik, za delavce strokovnih služb članic pa tajniki članic univerze. Sklici javnega zbora delavcev morajo biti sedem dni javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic.
Kandidate za člana, tj. predstavnika študentov v Upravnem odboru univerze, imajo pravico predlagati Študentski sveti članic univerze.
Seznami kandidatov za člane Upravnega odbora morajo biti javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic najmanj deset dni pred volitvami.
V Upravni odbor univerze je izvoljen, kdor dobi največ glasov. V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v Upravnem odboru:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, katere predstavnik je bil v času izvolitve,
– če izgubi status študenta univerze,
– če odstopi,
– če je odpoklican ali
– če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v Upravnem odboru.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v Upravnem odboru, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
Upravni odbor univerze odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje univerze in njenih članic, zlasti pa:
1.
sprejme Statut univerze, njegove spremembe in dopolnitve;
2.
izvaja naloge, ki jih določa 10. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru in 3. člen o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru;
3.
sprejema in dopolnjuje razvojni načrt univerze;
4.
s splošnim aktom univerze določi postopke in druga vprašanja v zvezi z volitvami v organe univerze;
5.
sklepa o ustanavljanju organizacij, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, in izvaja do njih ustanoviteljske pravice;
6.
obravnava vprašanja, sprejema stališča, predloge, mnenja in priporočila glede izboljšanja nastanitvenih, prehrambenih, zdravstvenih razmer in o drugih materialnih vprašanjih;
7.
obravnava in odloča o vprašanjih materialne narave delavcev, če ni s predpisom, tem Statutom ali drugim splošnim aktom določeno drugače;
8.
imenuje predsednika in člane svojih stalnih in občasnih komisij;
9.
spremlja izvajanje mednarodnih pogodb s področja javnega programa visokošolskega študija in odloča o zagotavljanju sredstev za njihovo izvajanje;
10.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon, Odlok o preoblikovanju univerze, Statut ali drugi predpis.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge članice univerze.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge članice univerze.
Upravni odbor dela na sejah.
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejemanje Statuta univerze, njegovih sprememb in dopolnitev in prostorsko razvojnega načrta univerze je potrebna večina glasov vseh članov Upravnega odbora.
V nujnih primerih lahko Upravni odbor na predlog predsednika Upravnega odbora o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov Upravnega odbora.
Če se član upravnega odbora trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsednik Upravnega odbora predlaga njegov odpoklic oziroma razrešitev in izvolitev oziroma imenovanje novega člana.
Upravni odbor univerze in njegovi člani so dolžni o svojem delu obveščati in informirati univerzitetno javnost, vendar so pri tem člani Upravnega odbora dolžni varovati podatke, ki pomenijo poslovno ali uradno tajnost. Obveščanje javnosti in svoje delo Upravni odbor uredi s svojim poslovnikom.
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvolijo člani Upravnega odbora izmed sebe tako, da izvolijo predsednika izmed predstavnikov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, namestnika predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja univerze ali nasprotno.
Predsednik Upravnega odbora sklicuje in vodi seje Upravnega odbora in skrbi za izvršitev na seji sprejetih sklepov.
Predsednik Upravnega odbora sklicuje seje po potrebi, mora pa jo sklicati vsaj dvakrat na leto ali kadar to zahteva rektor univerze, dekan članice univerze ali tretjina članov Upravnega odbora.
Upravni odbor univerze ima stalni:
– Komisijo za gospodarske zadeve,
– Komisijo za prostorski razvoj.
Komisije sestavlja po en predstavnik vsake članice, po en predstavnik vsake druge članice, en član drugih delavcev univerzitetne uprave in dva predstavnika študentov.
Predsednika in člane imenuje in razrešuje Upravni odbor univerze, tako da so zastopane vse članice in vse druge članice univerze, enega člana imenuje iz vrst drugih delavcev univerzitetne uprave, dva člana pa imenuje iz vrst študentov na predlog Študentskega sveta univerze.
Mandatna doba predsednika in članov stalnih komisij, ki se imenujejo izmed delavcev, traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članov, imenovanih izmed študentov, traja dve leti.
Komisije s poslovnikom uredijo način svojega delovanja.
Komisija za gospodarske zadeve obravnava in predlaga Upravnemu odboru univerze finančni načrt in zaključni račun univerze ter vsa z izvrševanjem finančnega načrta povezana vprašanja, predlaga najemanje kredita, nakup in prodajo osnovnih sredstev in obravnava vsa druga vprašanja materialne narave za nemoteno materialno poslovanje univerze in predlaga Upravnemu odboru univerze ustrezne rešitve.
Komisija za prostorski razvoj univerze obravnava in predlaga prostorsko-razvojni načrt univerze, obravnava projekte, elaborate in poročila s področja prostorskega razvoja univerze in predlaga Upravnemu odboru ustrezne odločitve in ukrepe.
Člen je bil izbrisan.
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov, ki zastopajo več kot polovico članic univerze.
Seje komisije sklicuje in vodi predsednik komisije, ki skrbi tudi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Predsednik komisije skliče sejo komisije po potrebi in kadar to zahteva upravni odbor, rektor univerze ali dekan članice univerze.
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih, pomembnih za študente, ima univerza Študentski svet.
Člane Študentskega sveta univerze volijo Študentski sveti članic univerze ter Študentski svet stanovalcev študentskih domov izmed študentov tako, da ima vsaka članica univerze ter Študentski domovi po enega predstavnika.
Mandatna doba članov Študentskega sveta in študentov, ki jih predlaga oziroma voli ali imenuje Študentski svet, traja dve leti.
Prorektor za študentska vprašanja je član Študentskega sveta univerze po svojem položaju.
Na seje Študentskega sveta univerze se redno vabijo predstavniki Študentske organizacije. O sejah organov univerze in članic se obvešča tudi Študentska organizacija univerze.
Študentski svet univerze:
1. obravnava in daje Senatu univerze mnenje o Statutu univerze in k njegovim spremembam in dopolnitvam;
2. obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov;
3. daje mnenje o kandidatih za rektorja univerze;
4. lahko predlaga kandidate za prorektorja za študentska vprašanja;
5. voli in odpokliče predstavnika študentov v Upravni odbor univerze;
6. daje mnenje k predlogom za kandidate za rektorja in prorektorje;
7. predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna telesa organov univerze in komisij univerze na predlog Študentskih svetov članic univerze;
8. sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje in sestavo Študentskih svetov članic in svetov letnikov članic univerze;
9. v sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze sprejema program interesnih dejavnosti študentov univerze in skrbi za njegovo izvrševanje;
10. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta Statut ali drug splošni akt univerze.
Če mnenje, ki ga je dal Študentski svet univerze v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet zahteva, da pristojni organ na prvi naslednji seji ponovno zadevo obravnava in o njej odloči in o svojih stališčih obvesti Študentski svet.
Seje študentskega sveta sklicuje in vodi prorektor za študentska vprašanja, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Prorektor za študentska vprašanja sklicuje seje Študentskega sveta po potrebi, na predlog 30 odstotkov članov Študentskega sveta univerze, na predlog Študentskega sveta članice univerze ali na predlog Študentske organizacije univerze.
V odsotnosti prorektorja za študentska vprašanja lahko skliče in vodi sejo Študentskega sveta član tega organa, ki ga določi Študentski svet univerze.
Seje Študentskega sveta univerze so javne.
Študentski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
V nujnih primerih lahko Študentski svet na predlog prorektorja za študentska vprašanja o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov Študentskega sveta.
Študentski svet univerze s soglasjem Upravnega odbora univerze s splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi Študentskih svetov uredi tudi delovanje in poslovanje Študentskega sveta univerze.
Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze.
Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo in opravlja še naslednje naloge:
1.
usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi;
2.
sklicuje in vodi seje Senata univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov in sklepov Upravnega odbora univerze;
3.
skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze;
4.
ima pravico in dolžnost opozoriti organe in delavce s posebnimi pooblastili univerze in članic univerze na nezakonite odločitve in jih v primerih, ko ti na teh odločitvah vztrajajo, zadržati in o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo;
5.
skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze in letnega finančnega načrta;
6.
predlaga Senatu univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe univerzitetnih kateder, inštitutov in centrov ter imenuje njihove predstojnike;
7.
določi organizacijo in sistemizacijo univerze in njenih članic s splošnim aktom univerze, skladno s statutom;
8.
na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, znanstvenoraziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
9.
na predlog dekana članice oziroma na predlog pooblaščenega delavca odloča o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij druhih delavcev na univerzi oziroma članici za nedoločen čas;
9.a
s posebnim aktom določi postopke za vodenje kadrovske baze univerze in sporočanja kadrovskih sprememb, s soglasjem Senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);
10.
na predlog glavnega tajnika oziroma na predlog dekana članice daje soglasje za delo pri drugih pravnih osebah;
11.
imenuje glavnega tajnika univerze na osnovi javnega razpisa in predhodnega mnenja Senata univerze;
12.
na predlog dekana članice imenuje tajnika članice ter ga lahko razreši iz razlogov po 299. členu Statuta UM;
13.
odloča o delovnih razmerjih delavcev rektorata in organizacijskih enot na nivoju univerze ter imenuje vršilce dolžnosti za posamezne funkcije oziroma dela;
14.
razpisuje volitve v organe univerze, če Statut ali drug splošni akt univerze ne določa drugače;
15.
ustanavlja, imenuje in razrešuje delovne skupine, komisije in druga delovna telesa na nivoju univerze;
16.
najmanj enkrat letno poroča o delu univerze Senatu in Upravnemu odboru univerze ter ustanovitelju univerze;
17.
promovira doktorje znanosti in častne doktorje;
18.
podeljuje univerzitetna priznanja in nagrade;
19.
skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti univerze in izvaja razvojni program univerze;
20.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem Statutom ali drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor univerze lahko za opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena s posebnim aktom pooblasti dekane oziroma druge pooblaščene delavce univerze in članic.
Rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja Senatu univerze in Upravnemu odboru univerze.
Rektorja univerze volijo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni. Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni.
Rektor univerze je izvoljen za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
Način izvolitve rektorja v skladu s statutom in zakonom se podorbneje določi s Pravilnikom o volitvah rektorja Univerze v Mariboru.
Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi.
V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve.
Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni.
Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze.
Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.
Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, redno zaposlen na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16 rednih profesorjev.
Za rektorja je lahko izvoljen javno priznan visokošolski učitelj univerze z nazivom redni profesor, ki izkazuje:
– da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
– da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo;
– da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.
Za zbiranje in urejanje predlogov kandidata za rektorja imenuje Senat univerze posebno komisijo, ki jo sestavljajo 6 članov in predsednik. Predsednik in člani volilne komisije ne smejo biti kandidati za rektorja niti kandidati za prorektorja.
Komisija iz prejšnjega odstavka preveri, ali kandidati izpolnjujejo s Statutom določene pogoje, pridobi soglasje kandidatov, pripravi poročilo o poteku kandidacijskega postopka in ga skupaj s seznamom predlaganih kandidatov do konca maja oziroma v 8 dneh po izteku roka za predlaganje kandidatov za rektorja predloži Senatu univerze.
Senat univerze obravnava poročilo o poteku kandidacijskega postopka, ki ga poda predsednik volilne komisije, in ugotovi, kateri kandidat je dobil večino glasov vseh volilnih upravičencev, ter ga razglasi za rektorja in ga v skladu s Statutom uvede v opravljanje rektorske funkcije.
V kolikor Senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni dobil večine glasov vseh volilnih upravičencev v prvem krogu, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V primeru enakega števila glasov prvih dveh ali več kandidatov sodelujejo vsi v drugem krogu. Izvoljen je tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru ponovnega enakega števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da v prvem krogu volitev za rektorja Univerze sodeluje samo en oziroma dva kandidata za rektorja, Senat Univerze ugotovi, da je za rektorja univerze izvoljen tisti kandidat, ki je prejel več glasov. V primeru enakega števila glasov kandidatov se izvede drugi krog. Izvoljen je tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru ponovnega enakega števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da je zoper delo volilne komisije vložen ugovor, mora Senat o ugovoru dokončno odločiti.
Število študentov, ki imajo pravico voliti rektorja, se določi na podlagi števila visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni, in se enakomerno razporedi po članicah. Predstavnike študentov izvolijo na Študentskih svetih članic izmed članov Študentskih svetov letnikov.
Izmed kandidatov za rektorja, ki jih potrdi Senat, se izvedejo neposredne in tajne volitve.
Univerza ima praviloma štiri prorektorje, ki pomagajo rektorju univerze pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Po potrebi ima lahko univerza tudi več prorektorjev.
Prorektorje univerze imenuje rektor univerze po predhodnem mnenju Senata univerze, in sicer praviloma tri iz vrst visokošolskih učiteljev, prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov ali visokošolskih učiteljev.
Prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev imenuje rektor za dobo štirih let, prorektorja iz vrst študentov pa za dobo dveh let, s tem da je lahko še enkrat imenovan.
Prorektorji, ki so imenovani iz vrst visokošolskih učiteljev, na podlagi pooblastila rektorja nadomeščajo rektorja Univerze z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor Univerze.
Za prorektorja Univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki so s tem Statutom določeni za rektorja Univerze, s tem da ni pogoj naziv redni profesor.
Za prorektorja iz vrst študentov je lahko imenovan zgleden študent, ki uspešno in aktivno sodeluje v študijskem in raziskovalnem procesu.
Rektor javno objavi razpis za pričetek postopka kandidiranja za imenovanje enega ali več prorektorjev.
Kandidate za prorektorje lahko predlagajo Senati članic univerze, Študentski svet univerze ali rektor univerze.
Kandidate za prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev lahko predlaga tudi najmanj 20 visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na Univerzi. Izmed predlaganih kandidatov izbere rektor univerze kandidate za prorektorje, o katerih Senat univerze poda mnenje.
Na mandat prorektorja univerze ne vpliva dejstvo, da je bil v času njegovega mandata izvoljen novi rektor. Če prorektor predloži novoizvoljenemu rektorju izjavo o odstopu, jo novoizvoljeni rektor lahko sprejme ali pa tudi ne. Če sprejme odstopno izjavo prorektorja, se za imenovanje novega prorektorja smiselno uporabljajo določila statuta o imenovanju prorektorja.
Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:
1.
na lastno zahtevo;
2.
če s svojim delom huje ali večkrat kršijo zakonodajo Republike Slovenije ter predpise, Statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z njimi;
3.
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam večjo škodo ali če bi zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
4.
če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev ali študentov ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi ali članicam univerze;
5.
če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje v univerzi oziroma če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta;
6.
iz drugih utemeljenih razlogov.
Razrešitev rektorja lahko predlaga Senat univerze z dvotretjinsko večino vseh svojih članov. Razrešitev rektorja se izvede po enakem postopku, kot je bil izvoljen.
Glasovanje o razrešitvi rektorja se opravi v roku šestdeset dni od sprejema predloga iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da je razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku šestdeset dni od dneva glasovanja o razrešitvi. Razrešeni rektor vrši dolžnosti rektorja do izvolitve novega.
V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet, se razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se opravijo v roku trideset dni na osnovi rokov iz tretjega odstavka tega člena.
Predlog za razrešitev rektorja univerze lahko poda:
– Senat članice univerze,
– Senat ali Upravni odbor univerze,
– Študentski svet univerze.
Če obstajajo razlogi iz prvega odstavka 299. člena, lahko rektor univerze z odločbo predčasno razreši prorektorja.
Za obravnavanje vprašanj in usklajevanje stališč v zadevah iz visokošolske dejavnosti, ki so skupnega pomena za članice univerze, sklicuje rektor univerze občasno kolegij dekanov univerze.
Kolegij dekanov je posvetovalni organ rektorja univerze.
Za obravnavanje pomembnih zadev univerze in za dajanje mnenj, pobud in predlogov v zvezi z njimi rektor univerze redno sklicuje in vodi kolegij.
Kolegij rektorja je svetovalno telo in ga sestavljajo prorektorji univerze, glavni tajnik univerze in pomočniki glavnega tajnika univerze.
Za dajanje pojasnil, mnenj in predlogov lahko rektor pri obravnavanju posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovne delavce.
Za pripravo organizacijskih, sistemizacijskih in drugih zadev imenuje rektor stalno komisijo za sistemizacijo in organizacijo univerze.
Predsednika in člane imenuje rektor tako, da so zastopane vse članice in druge članice univerze, enega člana imenuje iz vrst drugih delavcev univerzitetne uprave. Mandatna doba predsednika in članov traja štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
Rektor opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti. V ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na Univerzi v Mariboru.
Prav tako lahko rektor zadrži izvedbo akta, ki ga je sprejel drug organ, funkcionar ali pooblaščeni delavec, če pri njegovi sestavi ni upoštevan zakon, Statut UM ali drug splošni akt oziroma drug predpis oziroma navodilo višjega ranga in krši načelo smotrnosti poslovanja univerze oziroma članice univerze ter druge članice univerze, kot ga določa predmetna zakonodaja.
Rektorska konferenca sprejema skupna stališča, mnenja, predloge in smernice za delo ter jih posreduje pristojnim državnim organom, svojim fakultetam in visokim strokovnim šolam, po potrebi pa tudi drugim organizacijam.
Po potrebi sprejmejo univerze poslovnik, s katerim sporazumno podrobneje urejajo delo slovenske rektorske konference.
Za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikuje univerza z drugimi univerzami v Sloveniji rektorsko konferenco.
Pri delu rektorske konference sodelujejo z Univerze v Mariboru rektor, prorektorji univerze in glavni tajnik univerze ter po presoji rektorja tudi drugi funkcionarji, strokovni delavci in študenti.
Univerza ima univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani imajo namestnike. Komisijo sestavljajo trije delavci in dva študenta.
Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike za dobo štirih let imenuje in razrešuje Upravni odbor univerze. Člana, ki sta študenta, Upravni odbor univerze v Mariboru na predlog Študentskega sveta Univerze v Mariboru razrešuje in imenuje za dobo dveh let. Člani so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
Komisija za pritožbe študentov veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njihovih članov oziroma namestnikov, sklepi pa so veljavno sprejeti, če so zanje glasovali najmanj trije člani oziroma namestniki.
Komisija za pritožbe študentov odloča o pritožbah študentov zoper odločitve organov univerze in organov članic univerze, ki so bile sprejete na prvi stopnji, o pravicah in obveznostih študentov pa s predpisom ali tem Statutom ni pristojen drug pritožbeni organ na nivoju univerze.
V tem pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku.
Delodajalec v primerih, ko zakon ali drugi predpisi ne določajo, s katerim aktom se urejajo pravice in dolžnosti delavcev, izdaja delavcu sklepe ali odločbe, s katerimi konkretno uredi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer v smislu izvedbe zakona in veljavnih predpisov.
Če obstajajo potrebe zaradi organizacije dela in dodeljevanja delovnih nalog in obveznosti delavcem, lahko delodajalec izdaja obvezna navodila, s katerimi določi in specificira zahteve za izvajanje delovnih obveznosti.
Akti, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku, morajo biti skladni z zakonom, Statutom univerze in drugimi splošnimi akti univerze, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sicer so nični.
Delavec ima pravico, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali kršitve pravic iz delovnega razmerja, pisno zahteva, naj delodajalec kršitev odpravi oziroma naj svoje obveznosti izpolni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in Pogodba o zaposlitvi.
Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja je za odločanje v postopkih uveljavljanja pravic pristojen delodajalec ali od njega pooblaščena oseba.
Univerza lahko s splošnim aktom v okviru avtonomije določi, da se funkcija (npr. dekan, rektor, drugi delavci) izvaja v okviru funkcionarskega delovnega mesta ali pa na delovnem mestu visokošolskega učitelja ali drugega delavca univerze kot dodatna funkcija, ki se šteje za opravljanje dodatnih delovnih obveznosti.