V zavarovanje denarnih terjatev na podlagi izvršilnega naslova sme upnik predlagati sodišču ustanovitev zastavne pravice na ladji dolžnika, ki je domača pravna ali fizična oseba.
Ustanovitev zastavne pravice iz 966. člena tega zakona na ladjah, vpisanih v vpisniku ladij, se opravi z vknjižbo.
Ustanovitev zastavne pravice iz 966. člena tega zakona na ladjah, ki niso vpisane v vpisniku ladij, se opravi z rubežem.
Ustanovitev zastavne pravice z rubežem iz drugega odstavka tega člena se vpiše v začasni plovbni list.
V vpisniku ladij, v katerega se vpisuje zastavna pravica, je treba zaznamovati izvršljivost terjatve, v korist katere je zastavna pravica vpisana.
Če je zastavna pravica za terjatev že vknjižena ali je zastavna pravica le predzaznamovana, odredi sodišče, da se izvršljivost terjatve zaznamuje v vpisniku ladij.
Za ladje, ki niso vpisane v vpisnik ladij, se izvršljivost terjatve vpiše v rubežni zapisnik.
Glede učinka vknjižbe oziroma zaznambe ali rubeža ladje velja tretji odstavek 886. člena tega zakona.
Določbe 881. člena tega zakona o predlaganju prodaje in 888. člena tega zakona o vrstnem redu se smiselno uporabljajo tudi za ustanovitev zastavne pravice.
Za ladje, ki niso vpisane v vpisnik ladij, sme sodišče odrediti, da se izvršljivost terjatve poleg vpisa v rubežni zapisnik po tretjem odstavku 968. člena tega zakona vpiše tudi v začasni plovbni list.
Rubež ladje se sme opraviti samo, če je ladja v dolžnikovi posesti ali soposesti. Če to izvršilnemu sodišču ni znano, po predloženih listinah pa se ne zdi verjetno, zasliši o tem dolžnika, preden odredi rubež.
O odreditvi rubeža obvesti sodišče dolžnika in mu sporoči tudi kraj in čas rubeža.
Rubež ladje se opravi na samem kraju tako, da se v zapisniku opiše predmet rubeža.
Če se pri rubežu najde listina, na kateri temelji dolžnikova pravica razpolaganja z ladjo oziroma lastninska pravica ali se ta z njo dokazuje, zapiše sodišče na listini, da je bil opravljen rubež. Ko preneha zastavna pravica na ladji, ki je predmet izvršbe, zaznamuje na predlog na tej listini, da je zastavna pravica prenehala.
O rubežu obvesti sodišče stranke.
Dokler se ne ugotovi, da je bil opravljeni rubež ladje nepravilen, se zavarovanje kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika, za katero se pozneje zahteva ustanovitev zastavne pravice, na isti ladji ne opravi z novim rubežem, temveč se to poznejše zavarovanje opravi samo z zaznambo v obstoječem rubežnem zapisniku.
Pritožba zoper sklep, s katerim se dovoljuje zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice, ne zadrži njegove izvršitve.
Zavarovanje denarnih terjatev s predzaznambo zastavne pravice kot predhodno odredbo sme upnik zahtevati na podlagi domače sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna ali izvršljiva, oziroma na podlagi sodne poravnave, ki ji ni potekel rok za prostovoljno izvršitev dejanja, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bi bila brez tega zavarovanja uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali znatno otežena.
Zavarovanje iz 975. člena tega zakona na ladjah, vpisanih v vpisniku ladij, se opravi s predzaznambo v vpisniku ladij, v katerem je ladja vpisana.
Zavarovanje iz 975. člena tega zakona na ladjah, ki niso vpisane v vpisniku ladij, se opravi z rubežem ladje.
V sklepu, s katerim izda predhodno odredbo iz 975. člena tega zakona, navede sodišče poleg drugega znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter trajanje tega zavarovanja.
Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče, preden postane odločba oziroma sodna poravnava, na podlagi katere je bila izdana začasna odredba, izvršljiva, podaljša sodišče na upnikov predlog zavarovanje; pogoj pa je, da se niso spremenile okoliščine, v katerih je izdalo predhodno odredbo.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v 15 dneh od dneva, ko je potekel čas, za katerega je izdalo predhodno odredbo, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo v poravnavo upnikove terjatve ali za zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice (966. člen).
Še preden poteče čas iz tretjega odstavka tega člena, za katerega je dovolilo zavarovanje, ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja:
1)
če položi dolžnik sodišču znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški;
2)
če izkaže dolžnik za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep iz prvega odstavka tega člena, že plačana ali dovolj zavarovana;
3)
če je pravmočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala;
4)
če predlagatelj zavarovanja v 15 dneh od izvršljivosti odločbe oziroma sodne poravnave, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, ne predlaga zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice (966. člen) oziroma izvršbe s prodajo ladje za poplačilo svoje terjatve.
V postopku zavarovanja s predzaznambo zastavne pravice kot predhodno odredbo se smiselno uporabljajo določbe tretjetga odstavka 967. člena, četrtega odstavka 968. člena in 969. do 974. člena tega zakona o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice.
Pred začetkom pravdnega, izvršilnega ali upravnega postopka in med njim sme sodišče na predlagateljev predlog dovoliti kot začasne odredbe prepoved odtujitve ali razpolaganja z ladjo ter čuvanje in zaustavitev ladje v zavarovanje njegove denarne terjatve, če predlagatelj izkaže za verjetno obstoj svoje terjatve in nevarnost, da bo nasprotnik sicer odtujil ladjo, jo prikril, odpeljal ali kako drugače preprečil ali precej otežil poznejšo uveljavitev njegove terjatve.
Začasne odredbe v zavarovanje predlagateljeve nedenarne terjatve so dovoljene tudi tedaj, če je to potrebno, da se prepreči nasilje ali odvrne nenadomestljiva škoda.
Začasna zaustavitev ladje pomeni prepoved, da ladja ne sme odpluti iz luke oziroma pristanišča.
Začasna zaustavitev ladje se sme dovoliti samo za terjatve iz drugega in tretjega odstavka 877. člena tega zakona.
Določba o omejitvi začasne ustavitve ladje samo za terjatve iz prvega odstavka tega člena velja za tuje ladje le, če velja vzajemnost med državo, pod katere zastavo plove tuja ladja, in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Zaustaviti se sme vsaka ladja, na kateri ima kdo pravico razpolaganja, ki je last istih osebnih dolžnikov oziroma na kateri imajo ti dolžniki pravico razpolaganja ali ki je za terjatev, za katero se zahteva zaustavitev, obremenjena z zakonito ali pogodbeno zastavno pravico ali kakšno drugo zastavno pravico tujega prava, kot tudi za druge terjatve, navedene v tretjem odstavku 877. člena tega zakona, ki se nanašajo na to ladjo.
Če je nasprotnik predlagatelja zakupnik ladje ali naročnik, ki po pravu, ki se uporablja v pogodbenem razmerju med njim in imetnikom pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnikom ladje ali ladjarjem, sam odgovarja drugim - se sme zaustaviti ta ladja ali katerakoli druga ladja, na kateri ima zakupnik ali naročnik pravico razpolaganja, oziroma ki je zakupnikova ali naročnikova lastnina.
Drugi odstavek tega člena velja tudi v vseh drugih primerih, ko ladjar ali naročnik, ki je osebni dolžnik, ni pa tudi imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje, sam odgovarja za terjatev, za katero se zahteva zaustavitev.
Po zahtevi, ki se nanaša na pravico razpolaganja z ladjo oziroma na lastninsko, solastninsko in zastavno pravico na ladji, se sme zaustaviti samo tista ladja, na katero se zahteva nanaša.
Če izda začasno odredbo v zavarovanje denarnih terjatev, sme sodišče oprostiti ladjo zaustavitve ali čuvanja, če da dolžnik zavarovanje ali druge premoženjske vrednosti v višini terjatev, za katere se zahteva zaustavitev, pod pogojem, da so ta zavarovanja oziroma druge premoženjske vrednosti na razpolago in proste za prenos v upnikovo korist.
Če gre za terjatve, za katere lahko dolžnik omeji svojo odgovornost, ni potrebno, da bi bila višina zavarovanja ali drugih premoženjskih vrednosti iz prvega odstavka tega člena večja od zneska omejene odgovornosti.
Kadar eno izmed sodišč v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji po prvem odstavku tega člena oprosti ladjo zaustavitve, ne more nobeno drugo sodišče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji dovoliti zaustavitve niti te niti katerekoli druge ladje za isto terjatev istega upnika, pod pogojem, da so dana zavarovanja ali druge premoženjske vrednosti še vedno na razpolago in proste za prenos v upnikovo korist.
Sodišče ne dovoli zaustavitve ladje, že dovoljeno zaustavitev pa razveljavi, če dolžnik dokaže, da je že dal v kakšni drugi državi primerno zavarovanje ali drugo premoženjsko vrednost za isto terjatev istega upnika, pod pogojem:
1)
da zavarovanje ali druga premoženjska vrednost ustreza pogojem iz prvega odstavka 983. člena tega zakona;
2)
da država, na območju katere je bilo dano zavarovanje ali druga premoženjska korist, enako ravna z zavarovanji in drugimi premoženjskimi vrednostmi, ki so položene v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Dano zavarovanje ali druga premoženjska vrednost ne pomenita priznavanja odgovornosti za terjatve, za katere sta bili dani, in ne odpovedi možnosti za omejitev odgovornosti.
V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, določi sodišče njeno trajanje.
Če sodišče dovoli zaustavitev ladje pred začetkom pravdnega, izvršilnega ali upravnega postopka, mora predlagatelj začasne odredbe v 15 dneh dokazati, da je začel pravdni, izvršilni oziroma upravni postopek.
Če predlagatelj ne dokaže v roku iz drugega odstavka tega člena, da je začel pravdni, izvršilni oziroma upravni postopek, razveljavi sodišče na predlog njegovega nasprotnika dovoljeno začasno odredbo.
Če preteče čas iz prvega odstavka tega člena, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo ali zavarovanje z vknjižbo ali predzaznambo zastavne pravice, podaljša sodišče na predlog predlagatelja začasno odredbo pod pogojem, da se okoliščine, v katerih je bila izdana, niso spremenile.
Če preteče čas iz prvega odstavka tega člena in niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena za podaljšanje začasne odredbe, ustavi sodišče na predlog predlagateljevega nasprotnika postopek in razveljavi opravljena dejanja.
Postopek zavarovanja se ustavi in začasna odredba razveljavi, če je izpolnjen kakšen pogoj iz 1. do 3. točke tretjega odstavka 977. člena tega zakona.
Stroške z vzdrževanjem ladje in posadke med zaustavitvijo plača imetnik razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje ali ladjar.
Če sredstva za vzdrževanje posadke ne zadostujejo, naloži sodišče predlagatelju začasne odredbe, naj da predujem v znesku, ki je potreben za vzdrževanje posadke.
Stroške za čuvanje ladje plača predlagatelj začasne odredbe.
Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena ne posegajo v vprašanje, kdo mora na koncu plačati te stroške.
Z začasno zaustavitvijo ladje niso prizadete pravice in dolžnosti strank, ki izhajajo iz pogodbe o prevozu stvari ali potnikov.
Če dovoli sodišče začasno odredbo na ladji, uporabi smiselno brez odlašanja določbe 890. člena tega zakona glede na naravo odredbe, ki jo je dovolilo.
Če dovoli sodišče prepoved odtujitve ali razpolaganja z ladjo, odredi hkrati, da se začasna odredba zaznamuje v vpisnik ladij, v katerem je ladja vpisana.
Če sodišče pravnomočno razveljavi začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena oziroma če ta preneha po zakonu, odredi izbris zaznambe iz prvega odstavka tega člena.
V zavarovanje denarnih terjatev ter zavarovanje nedenarnih terjatev predlagatelja začasne odredbe zoper osebo, ki je upravičena razpolagati s tovorom na ladji, sme sodišče dovoliti začasno odredbo, ki je v tem, da se tovor izkrca z ladje in shrani v javnem skladišču ali na drugem primernem kraju, če tisti, ki zahteva začasno odredbo, plača ladjarju celo dogovorjeno voznino, ki mu še ni plačana, in mu povrne vse stroške, ki jih je imel, pa niso vključeni v voznino.
Če je po prvem odstavku tega člena zahtevana izročitev tovora v luki oziroma pristanišču, v katerem ga po prevozni pogodbi ni bilo potrebno izročiti, dovoli sodišče začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena samo pod pogojem, da je mogoče tovor izkrcati brez nevarnosti za ladjo in ostali tovor, da se zaradi izkrcanja ladja ne bo dalj časa zadržala pri odhodu ali da ne bodo nastale motnje v redu plovbe, da s tem ne bo povzročena škoda drugim osebam, ki so upravičene razpolagati s tovorom, in da izkrcanju ne nasprotujejo drugi pomembni razlogi.
Pritožba zoper sklep, s katerim izda sodišče začasno odredbo, ne zadrži njegove izvršitve.