(1)
Pri oceni škode na stavbah se upošteva dejanska vrednost stavbe pred nesrečo, z upoštevanjem obrabe zaradi starosti ter investicijskih vlaganj v konstrukcijske ali druge bistvene dele stavbe.
(2)
Vrednost stavbe zaradi obrabe se ugotovi z določitvijo verjetne življenjske dobe (v nadaljnjem besedilu: N) in dejanske starosti stavbe (v nadaljnjem besedilu: n), iz tabel I in II v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Če neodpisane vrednosti stavbe ni mogoče ugotoviti iz tabele I, se izračuna po obrazcu
On = 100 – (70 x n/N x (n + N) /2N)
oziroma pri tabeli II po obrazcu
On = 100 – (70 x n/N)
pri čemer je
On = neamortizirana vrednost stavbe izražena v odstotkih.