(1)
Škodo na samem zemljišču se ugotavlja v višini vrednosti del, potrebnih za vzpostavitev zemljišča v stanje pred nesrečo in na vseh izboljšavah, ki so bile opravljene za doseganje koristnejše, varnejše in funkcionalnejše izrabe zemljišča. Praviloma škoda na zemljiščih, razen v gozdovih in kmetijskih zemljiščih, ne more biti popolna.
(2)
Izboljšave na zemljišču so:
-
ureditvena dela, odvajanje zalednih voda, varstvo pred erozijo in plazenjem;
-
namakalni, osuševalni ali melioracijski posegi;
-
gozdne prometnice (ceste, vlake);
-
parkovne ureditve;
-
zunanja ureditvena dela ob stavbah;
-
lokalna gospodarska javna infrastruktura.
(3)
Pri izboljšavah na zemljiščih iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati vpliv amortizacije oziroma staranja.