Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug

Konstrukcijski elementi nadvozov v ravninskem delu so vitkejši in prosojni, v gričevnatem svetu pa bolj zaprti z intenzivno zasajenimi brežinami.

Oporni zidovi in škarpe se izvajajo pri nestabilni zemljini, ko niso mogoča drugačna zavarovanja brežin. Oblikujejo se usklajeno s krajino, v katero so umeščeni. Nižji in krajši oporni oziroma podporni zidovi in manjše škarpe se izvedejo kot kamniti zidovi, zložbe in žične kašte.

Višji podporni objekti se oblikujejo kompaktno kot sidrani slopi ali betonske stene z vmesnimi bermami in v eni potezi. Strukturirajo se ali pa obložijo s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Na območju pod traso državne ceste se izdatno obsadijo z gostim robom vegetacije, nad traso se ob vznožju ali po brežini pred zidom zasadijo plezalke in grmičevje. Tam, kjer ostanejo podporni objekti vidni s poselitvenih območij, se dodatno oblikujejo v teksturi materiala in ozelenijo. Zaradi varstva zemljišč se ponekod zemeljske brežine izvedejo bolj strmo z armirano zemljino z vidno stranjo iz vnaprej izdelanih betonskih panelov.

Portali predorov se izvedejo tako, da zadostna debelina zemljine omogoča oblikovanje reliefa in ozelenitev.

Protihrupne ograje in nasipi se oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora, usklajeno z drugimi elementi obcestnega prostora ter ustrezno zasaditvijo za zakrivanje pogledov iz okoliških objektov tako, da se čim bolj vključujejo v okolje. Varovalne in protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice.

Protihrupne ograje so lesene ali kombinirane z lesom. Na območju priključka Velenje jug in Šentrupert so protihrupne ograje kovinske in prosojne. Pri večjih višinah se material kombinira s prosojnimi okni ali z materialom v različni teksturi oziroma drugačnem vzorcu. Barve ograj so nevpadljive, naravne, prosojne ograje imajo znak, ki opozarja ptice na nevarnost. Ograje so mestoma obsajene z grmovnicami ali ozelenjene s plezalkami.

Protihrupni nasipi so na zunanjih straneh, kjer to prostor dovoljuje, položno speljani v obstoječi teren, zatravljeni ali obsajeni usklajeno z vzorcem vegetacije v prostoru.

Varnostne odbojne ograje so kovinske. Izjemoma so dopustne betonske ograje v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov.

Vsa cestna oprema se oblikuje z enotnimi elementi.

Stavba bencinskega servisa na spremljajočem objektu Podgora je zasnovana kot pritlična s pravokotno tlorisno obliko in ravno streho. Pretakalna ploščad se prekrije z nadstrešnico. Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva značilnosti stavbnih elementov, pri oblikovanju zunanje ureditve pa krajinskih prvin, značilnih v tem delu kulturne krajine. Hkrati se upoštevajo sodobni pristopi v arhitekturnem oblikovanju.

Parkirna mesta se uredijo v več nizih, ločeno za osebna vozila, osebna vozila s turističnimi prikolicami, avtobuse in tovorna vozila. Površine za rekreacijo in počitek se uredijo ob platoju spremljajočega objekta. Opremijo se z urbano opremo in igrali ter zasadi. Pri načrtovanju in gradnji se uporabijo tradicionalni gradbeni materiali in vzorci ter avtohtona vegetacija ob upoštevanju sodobnih načel oblikovanja. Na ločilnih pasovih med parkirnimi nizi se v čim večjem obsegu zasadi drevje. Pas med spremljajočim objektom Podgora in državno cesto se gosto zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo. Z zasaditvijo in drugimi elementi se zagotovijo čim boljše mikroklimatske razmere.

Arhitekturne in krajinsko-arhitekturne rešitve za prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, se določijo v arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem načrtu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.