Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug

Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem, ki je določeno tem državnim prostorskim načrtom za področja iz poročila o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi državnimi in lokalnimi monitoringi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora zagotoviti dostopnost podatkov.

V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezanec za izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih je treba izvesti na podlagi monitoringa, so:

dodatne tehnične in prostorske rešitve;

dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;

sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

spremembe rabe prostora in

drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja in sladkovodnega ribištva (omilitveni ukrepi).

Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Investitor zagotovi nadzor nad gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.