3. člen
(gostiteljske rastline in zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)
(1)
Navzočnost hruševega ožiga se ugotavlja na gostiteljskih rastlinah v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih in obsega vizualne preglede v skladu s 5. členom tega pravilnika, vzorčenje in laboratorijsko testiranje gostiteljskih rastlin.
(2)
Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so predvsem rastline iz rodov:
-
Amelanchier (šmarna hrušica);
-
Chaenomeles (japonska kutina);
-
Cotoneaster (panešplja);
-
Crataegus (beli trn, glog);
-
Cydonia (kutina);
-
Eryobotria (japonska nešplja);
-
Malus (jablana);
-
Mespilus (nešplja);
-
Pyracantha (ognjeni trn);
-
Pyrus (hruška);
-
Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;
-
Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).
(3)
Gostiteljske rastline za pridelavo plodov po tem pravilniku so predvsem rastline iz rodov:
-
Malus (jablana)
-
Pyrus (hruška).
(4)
Vrste nadzorovanih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje opredeli uprava v programu posebnega nadzora hruševega ožiga v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(5)
Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in rastnih substratov v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika uprave o odvzemu vzorcev in 32. členom tega pravilnika.
(6)
Imetniki rastlin in čebel so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitranih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami in druge odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in tem pravilnikom.