10. člen
(krajinsko oblikovanje)
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda.
Oblikovanje vegetacije izhaja iz naravnih in ustvarjenih vegetacijskih značilnosti v območju obdelave, zato se usmeri predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov ter sanacijo posameznih lokacij po končanih gradbenih posegih. Pri tem se uporabijo le avtohtone vrste, sadike domačih vrst iz neposredne okolice.
Gozdni robovi se oblikujejo z vzpostavitvijo kompaktnega pasu (ca. 7–12 m) z vertikalno členitvijo od nižjih do višjih grmovnic ter drevesnega sloja. Zunanji rob se oblikuje razgibano z večjimi in manjšimi odmiki od cestišča, minimalno 3 m. Pas med gozdnim robom do cestišča se zatravi.
Na površinah izgradnje stebrov za viadukte se po odstranitvi gozda in gradbenem posegu predvidi sanacija območja z zatravitvijo, nato pa se območje lahko prepusti naravni sukcesiji.
V delu trase, ki teče po kmetijskih površinah, gre za zasaditve, ki vključujejo nove posege v krajino (zadrževalni bazeni, ukinitev počivališč, dograditev podvoza), z nižjo grmovno vegetacijo.
Izdatnejša zasaditev oziroma pasovi višje vegetacije se predvidijo na naslednjih območjih:
Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z nagibom največ 1:2, z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirajo in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. Predvideno je preoblikovanje brežin predvsem na območjih večjih gradbenih posegov (izvedba portalov, vkopov, nasipov):
Pri oblikovanju reliefa se skladno s 24. členom te uredbe uporablja nenosilni material, odstranjen med gradnjo.
Obstoječe počivališče med km 30 + 970 in 31 + 500 bo ukinjeno, zato se površina sanira z zatravitvijo.