Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kaj in kdo določa vrednost nepremičnin v računovodskih izkazih (2. del)

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
Silvakoritnikrakela
AVTOR
Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj d.o.o.
Datum
17.11.2026
Rubrika
Tema tedna
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Le redka podjetja ne potrebujejo nepremičnin za delovanje. Nepremičnine se pojavljajo v obliki upravnih stavb, skladišč, proizvodnih hal, stanovanj za delavce, nepremičnin za oddajo v najem, zalog in ne nazadnje tudi kot sredstva, namenjena prodaji. Računovodje so tako postavljeni pred izziv iskanja »poštenih« vrednosti. Pri tem so jim v pomoč ocenjevalci vrednosti nepremičnin.
BESEDILO

Merjenje nepremičnin po kategorijah

Opredmetena osnovna sredstva (lastniško uporabljene nepremičnine)

Opredmetena osnovna sredstva so opredmetena sredstva, ki:

  1. so v posesti za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju izdelkov ali opravljanju storitev, za dajanje v najem drugim ali za administrativne namene in
  2. se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obdobju.

Standardi dopuščajo dva modela poznejšega merjenja knjigovodske vrednosti:

  • pri modelu nabavne vrednosti (stroškov) je knjigovodska vrednost znesek nabavne vrednosti, zmanjšan za akumulirano amortizacijo in oslabitev, 
  • pri modelu revaloriziranja je knjigovodska vrednost znesek poštene vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšan za poznejšo amortizacijo in oslabitev, če je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. 

Naložbene nepremičnine

Kadar ima podjetje nepremičnino z namenom dajanja v najem ali za povečanje vrednosti, jo razvrsti med naložbene nepremičnine. Mednje uvrsti tudi zemljišča z nedoločeno prihodnjo rabo. Če se raba naložbene nepremičnine spremeni, jo je treba prerazvrstiti.

Denarni tokovi, ki jih naložbena nepremičnina ustvarja, so večinoma neodvisni od drugih sredstev, ki jih sicer ima podjetje. Po tem se naložbena nepremičnina razlikuje od lastniško uporabljene nepremičnine, ki ustvarja denarne tokove v povezavi z drugimi sredstvi. 

Za poznejše merjenje se lahko uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti. Standarda SRS 6 in MRS 40 zahtevata, da vsa podjetja ugotovijo pošteno vrednost naložbenih nepremičnin za potrebe merjenja (če podjetje uporablja model poštene vrednosti) ali razkritij (če uporablja model nabavne vrednosti). Med razkritji pri naložbenih nepremičninah le redko zasledimo pošteno vrednost, kar pomeni neskladnost z računovodskimi standardi. 

Nepremičnine kot zaloge

Nepremičnine razvrstijo med zaloge navadno tista podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo gradnjo za trg ali z nepremičninami redno trgujejo (nakup nepremičnin za nadaljnjo prodajo). Tovrstne nepremičnine so kratkoročna sredstva za razliko od lastniško rabljenih nepremičnin in naložbenih nepremičnin, ki predstavljajo dolgoročna sredstva. 

Računovodska standarda SRS 4 in MRS 2 obravnavata zaloge enako. Vsa pravila za slabitev zalog so vsebovana v teh dveh standardih. Velja splošno pravilo, da se zaloge po začetnem pripoznanju merijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. To pomeni, da se vrednost zalog nikoli ne poveča nad izvirno vrednostjo.

Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja, in je značilna za podjetje. Poštena vrednost odraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje istih zalog na glavnem (ali najugodnejšem) trgu teh zalog med udeleženci na trgu na datum merjenja. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno enaka pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.

Nekratkoročna sredstva (nepremičnine) za prodajo

V Okvir SRS je bila v letu 2024 dodana nova, 8. točka z naslovom Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje. Gre za prenos rešitev iz MSRP 5 glede razvrščanja in merjenja nefinančnih sredstev oziroma skupine sredstev, katerih knjigovodske vrednosti podjetje ne bo povrnilo predvsem z njihovo nadaljnjo uporabo, temveč s prodajo.

Za prerazvrstitev v to skupino morajo biti poleg spremembe uporabe sredstva izpolnjeni še nekateri drugi pogoji. Eden od njih je, da mora biti sredstvo na voljo za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju, prodaja pa mora biti zelo verjetna. Določen je tudi časovni okvir predvidene prodaje, in sicer praviloma 12 mesecev od prerazvrstitve.

Takoj ko nepremičnina izpolnjuje pogoje za prerazvrstitev, je treba ugotoviti njeno pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje. Ta vrednost se primerja s knjigovodsko vrednostjo. Če je nižja, se nepremičnine oslabi na pošteno vednost zmanjšano za stroške prodaje. Če pa je višja, se v to skupino prenese po knjigovodski vrednosti.

Sklepno

Vsaka bilančna kategorija nepremičnin ima svoje zakonitosti merjenja in izkazovanja v računovodskih izkazih. Enake nepremičnine imajo lahko v bilanci stanja različno vrednost – na primer tri enaka nadstropja v isti poslovni stavbi, če jih podjetje zaradi različnih namenov uporabe razvrsti v različne kategorije. 

Računovodski standardi prepuščajo izbiro računovodskih usmeritev poslovodstvu. Tudi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) nalaga odgovornost za sestavitev letnega poročila poslovodstvu. V praksi so računovodje tisti, ki sestavijo letna poročila. V pomoč pri določanju poštene vrednosti nepremičnin pa so ocenjevalci nepremičnin. 

Računovodski izkazi so trditve poslovodstva, ki jih pregleda revizor. Revizor mora biti pri svojem delu neodvisen, enako tudi ocenjevalec. Tako enega kot drugega pri njunem delu zavezuje uporaba mednarodnih standardov – za revizorja so to Mednarodni standardi revidiranja in za ocenjevalca  Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

Neodvisnost ocenjevalca nepremičnin in revizorja gotovo ni kršena, če se skupaj s poslovodstvom in računovodjo sedeta za skupno mizo (ali se povežeta na daljavo) in se pogovorita o namenu vrednotenja. Pri ocenjevanju za računovodske namene pravila računovodskih standardov prevladajo nad pravili MSOV. Za ocenjevalce vrednosti je torej ključnega pomena, da ustrezno opredelijo, na podlagi katerega računovodskega standarda in s kakšnim namenom se izvaja ocenitev vrednosti, saj za svoje delo kot pooblaščene osebe nosijo polno odgovornost.