9. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1)
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni – poroke otroka 1 dan – oče ob rojstvu otroka 2 dni – ob smrti zakonca, otrok, staršev ali drugih članov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu, 3 dni – ob smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan – selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni – selitev delavca oziroma družine 1 dan – elementarnih nesreč 3 dni – za spremljanje otroka na klimatsko okrevanje, če tako odredi zdravnik otroka do 7 dni – za medicinsko programiran oddih do 7 dni
(2)
Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3)
Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4)
Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5)
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6)
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
(7)
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.