(1)
Zemljišča iz 1. alinee drugega odstavka prejšnjega člena so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
(2)
Zemljišča iz 2. alinee drugega odstavka prejšnjega člena so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, razen zemljišč, ki imajo v skladu z družbenimi potrebami še druge družbeno priznane funkcije, kot na primer: naravni in drugi spomeniki, vodni rezervati, zemljišča za potrebe turizma, ljubiteljskega obdelovanja kmetijskih zemljišč, za gradnjo počitniških hišic in podobno (posebej opredeljena območja).
(3)
V postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo objekta na posebej opredeljenih območjih iz prejšnjega odstavka sodeluje kmetijska zemljiška skupnost. Pri tem sodelovanju kmetijska zemljiška skupnost kot nosilec kmetijske zemljiške politike v občini upošteva zlasti načelo smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč, pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot na teh zemljiščih, potrebo, da se zagotovijo pogoji za počitek in rekreacijo občanov ter zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih. V postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj, zunaj teh območij pa kmetijska zemljiška skupnost, predhodno predlaga alternativne lokacije, na katerih naj bi se zgradili objekti, pri čemer upošteva še potrebo po naseljenosti krajine in izvajanju določb 18. člena tega zakona ter pri tem lahko da zahtevo o načinu rabe zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča.