(1)
Občani morajo prilagoditi obseg svojih zemljišč določbam tega zakona v roku dveh let od uveljavitve tega zakona. Do preteka tega roka lahko občani prosto razpolagajo s kmetijskim zemljiščem ali gozdom.
(2)
Občani iz prejšnjega odstavka, ki sami niso prilagodili obsega svojih zemljišč do 24. avgusta 1978, pa bi bili morali to storiti, so na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti ali kmetijske organizacije dolžni vsak čas prodati po svoji izbiri višek kmetijskega zemljišča, in sicer po ceni, ki je enaka desetkratni povprečni letni zakupnini za enako ali podobno zemljišče v kraju, kjer je to zemljišče, na dan prevzema zemljišča.
(3)
Gozdnogospodarska organizacija združenega dela je na zahtevo občana dolžna vsak čas do izteka roka iz prvega odstavka tega člena, po izteku tega roka pa na podlagi tega zakona, prevzeti od občana po njegovi izbiri višek gozda. Odškodnina za prevzeti gozd je odvisna od kvalitete in zrelosti gozda, ne more pa biti večja od 10-letnega etata. Občan in gozdnogospodarska organizacija se sporazumeta, ali poseka etat občan sam, ali se mu odškodnina izplača v denarju, in to v vrednosti, ki ustreza navedeni količini lesa, preračunani iz cene lesa na panju. Obenem se občan in gozdnogospodarska organizacija sporazumeta tudi za rok, v katerem občan poseka 10-letni etat s tem, da ta rok ne sme biti daljši kot pet let. Če se občanu izplača odškodnina v denarju, mu jo mora gozdno gospodarska organizacija izplačati v treh letih.
(4)
Občani, ki se po tem zakonu ne štejejo za kmeta, društva in druge civilno-pravne osebe, ki imajo kmetijska zemljišča na območju iz 1. alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona, morajo v petih letih od uveljavitve tega zakona prilagoditi lastnino na teh zemljiščih določbam četrtega odstavka 58. člena tega zakona. Kmetijska zemljiška skupnost in kmetijske organizacije so dolžne pomagati občanom pri uresničevanju te določbe s tem, da jim dajo na razpolago ustrezna zemljišča. Če se prilagaja lastnina na kmetijskem zemljišču določbam četrtega odstavka 58. člena tega zakona z zamenjavo zemljišč, se šteje, da gre za medsebojno menjavo zemljišč kot agrarno operacijo po tem zakonu.
(5)
Po preteku rokov iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena odloči občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, katero zemljišče je postalo družbena lastnina in katera kmetijska organizacija oziroma kmetijska zemljiška skupnost z njim upravlja in razpolaga.