(1)
Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
(2)
Izjavo, s katero izbere zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v šestdesetih dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko-pravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina, in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(3)
Če dedič zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(4)
Določbe prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko občan, ki po določbah tega zakona ni kmet, podeduje kmetijsko zemljišče iz 1. alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(5)
Za kmetijsko zemljišče, ki postane po prejšnjih odstavkih družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
(6)
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se dediču izplača, ko izroči kmetijska zemljiška skupnost zemljišče kmetijski organizaciji ali drugemu uporabniku, do izročitve pa obdrži dedič na zemljišču pravico uporabe.