Za Prilogo V (Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem) se doda nova priloga VI, ki se glasi:
(1)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov, vključno s politiko borznoposredniške družbe na področju posebnih pokojninskih ugodnosti, upoštevajo poslovno strategijo, cilje, organizacijsko kulturo, druge vrednote in dolgoročne interese borznoposredniške družbe ter vključujejo ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov.
(2)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so politike prejemkov združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter da takšno upravljanje s tveganji tudi spodbujajo. Prejemki ne smejo biti oblikovani na način, ki bi zaposlene s posebno naravo dela (v nadaljevanju zaposleni) spodbujal, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost borznoposredniške družbe za prevzemanje tveganj. Spodbude za neodgovorno prevzemanje nesorazmerno velikih tveganj so zlasti lahko prisotne, če glavnino celotnega prejemka zaposlenega predstavlja variabilni del prejemka.
(1)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov ne omogočajo bonitet iz naslova pogodbeno vnaprej dogovorjenega variabilnega dela prejemka, razen izjemoma pod naslednjimi pogoji:
(a) odobritev bonitete je možna samo pri zaposlitvi novega zaposlenega,
(b) uporaba bonitete je omejena samo na prvo leto zaposlitve in
(c) boniteta je finančne narave.
(2)
Borznoposredniška družba mora od zaposlenih zahtevati, da ti ne uporabljajo osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnega dela prejemka tveganjem, ki jo omogočajo njihove pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe. Osebna zavarovanja pred tveganji za namen tega sklepa vključujejo zavarovalne police za zavarovanje osebnih prejemkov ali za zavarovanje odgovornosti (v nadaljevanju pogodbe o zavarovanju pred tveganji). Šteje se, da zaposleni uporablja osebna zavarovanja pred tveganji če:
(a) ima s tretjo osebo sklenjeno osebno pogodbo o zavarovanju pred tveganji,
(b) pogodba o zavarovanju pred tveganji predvideva neposredne ali posredne povrnitve iz naslova zavarovanja pred tveganji v imenu in za račun zaposlenega in
(c) so plačila po pogodbi o zavarovanju pred tveganji povezana ali sorazmerna z višino zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka zaradi prilagajanja prejemka tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
(3)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da izplačila v povezavi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe temeljijo na uspešnosti, doseženi v določenem obdobju in ne nagrajujejo zaposlenega za neuspešno delo.
(4)
Borznoposredniška družba, ki za premostitev izrednih finančnih razmer uporablja vračljiva sredstva iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije, mora zagotoviti:
(a) omejitev skupnega zneska variabilnih prejemkov do višine ustreznega odstotka dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo, če bi ti prejemki ogrožali:
(i) izpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev borznoposredniške družbe,
(ii) pravočasno vračilo teh sredstev Republiki Sloveniji,
(b) prestrukturiranje prejemkov na način, ki bo omogočal ustrezno upravljanje s tveganji in dolgoročno rast borznoposredniške družbe (npr. z določitvijo zgornjih limitov za prejemke uprave),
(c) da v obdobju uporabe sredstev iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije uprava ni upravičena do izplačila variabilnega dela prejemkov.
(1)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezno udeležbo in pristojnosti zaposlenih v sistemu notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcijah (v nadaljevanju kontrolnih funkcij) pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov za druga poslovna področja, ki jih ti zaposleni nadzirajo.
(2)
Politika določanja prejemkov ne sme ogroziti neodvisnosti in objektivnosti zaposlenih v kontrolnih funkcijah pri izvajanju njihovih nalog. Politike prejemkov morajo zagotoviti, da se prejemki teh zaposlenih oblikujejo na podlagi doseženih ciljev kontrolnih funkcij, v okviru katerih delujejo, in neodvisno od uspešnosti poslovnih enot, ki jih nadzirajo.
(1)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politika variabilnih prejemkov ne zmanjšuje možnosti borznoposredniške družbe za potrebno dokapitalizacijo. Zato mora borznoposredniška družba upoštevati vpliv načrtovanih izplačil variabilnega dela prejemkov, vključno z njihovim odloženim delom, na izračun in načrtovanje kapitala borznoposredniške družbe ter na njeno likvidnost. Če borznoposredniška družba ugotovi, da je izpolnjevanje obveznosti ali ciljev na področju kapitala ali likvidnosti ogroženo, mora takoj pristopiti k izvajanju konservativne politike variabilnih prejemkov z:
(a) omejitvijo variabilnega dela prejemkov s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta,
(b) vključitvijo čistih in prenesenih dobičkov v izračun kapitala.
(2)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka, vključno z njegovim odloženim delom, izplača le, če je to:
(a) upravičeno glede na finančno stanje borznoposredniške družbe in
(b) utemeljeno z rezultati borznoposredniške družbe, posamezne poslovne enote in zadevnega zaposlenega.
(3)
Borznoposredniška družba mora v primeru nezadostne poslovne uspešnosti ali negativnega poslovnega rezultata znatno zmanjšati celotne variabilne prejemke. S tem namenom mora borznoposredniška družba v pogodbah o zaposlitvi oziroma drugih pogodbah zagotoviti določila, ki omogočajo zmanjšanje:
(a) variabilnega dela prejemka zaposlenega, namenjenega izplačilu,
(b) odloženih variabilnih delov prejemka iz prejšnjih obdobij tudi na podlagi malusa ali vračila zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem.
Borznoposredniška družba ne sme nadomeščati zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka določenega leta zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem s povečevanjem variabilnega dela prejemka v kasnejših letih.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov odražajo tesno povezavo med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj na podlagi:
(a) ustreznih razmerij med fiksnim in variabilnim delom prejemkov različnih kategorij zaposlenih,
(b) ocen uspešnosti zaposlenega, njegove organizacijske enote in borznoposredniške družbe ter prilagoditve variabilnega dela prejemka zaposlenega vsem vrstam tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(c) ustreznega načina izplačila variabilnega dela prejemka.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so razmerja med fiksnim in variabilnim delom celotnega prejemka različnih kategorij zaposlenih ustrezno uravnotežena. Uravnoteženost med fiksnim in variabilnim delom prejemka je ustrezna, če višina celotnih prejemkov zaposlenega ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenega za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela. Fiksni prejemek mora predstavljati dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenega, da lahko borznoposredniška družba izvaja popolnoma prilagodljivo politiko variabilnega prejemka, vključno z možnostjo njegovega neizplačila.
(1)
Borznoposredniška družba mora določiti celotni variabilni del prejemka na podlagi kombinacije ocen uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe (v nadaljevanju uspešnosti). Pri ocenjevanju uspešnosti posameznega zaposlenega mora borznoposredniška družba upoštevati ustrezna finančna in nefinančna merila. Poleg merljivega prispevka posameznega zaposlenega k poslovnim rezultatom borznoposredniške družbe (če je tega mogoče izmeriti na podlagi razumnega napora) lahko ta merila med drugim upoštevajo tudi njegovo znanje, izkušnje, zadovoljstvo strank ter skladnost njegovega delovanja z notranjimi politikami borznoposredniške družbe in veljavnimi predpisi.
(2)
Borznoposredniška družba mora z namenom ocenjevanja uspešnosti skozi večletno časovno obdobje zagotoviti, da:
(a) vsakokratni postopek ocenjevanja upošteva dolgoročno uspešnost,
(b) se izplačilo vsakega variabilnega dela prejemka porazdeli čez obdobje, ki upošteva poslovni cikel borznoposredniške družbe in tveganja, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
Večletno časovno obdobje vsakokratnega ocenjevanja uspešnosti vključuje obračunsko obdobje in obdobje odložitve.
(3)
Borznoposredniška družba mora pri ocenjevanju uspešnosti kot podlage za izračun variabilnega dela prejemka ali mase variabilnih prejemkov vnaprej upoštevati:
(a) prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju ter
(b) stroške kapitala in potrebne likvidnosti.
Borznoposredniška družba mora pri končni porazdelitvi delov variabilnega prejemka po organizacijskih enotah borznoposredniške družbe prav tako upoštevati prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
(1)
Borznoposredniška družba mora izplačilo variabilnega dela prejemka vedno razdeliti na del, ki se izplača po zaključku obračunskega obdobja in na del, ki se izplača v obdobju odložitve.
(2)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je znaten delež variabilnega dela prejemka, vendar v vsakem primeru najmanj 40 %, izplačan v obdobju odložitve. Ta delež borznoposredniška družba določi v odstotku, ki je usklajen z naravo pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganji in uspešnostjo zaposlenega. Pri izrazito visokem variabilnem delu prejemka je delež, ki ga mora borznoposredniška družba izplačati v obdobju odložitve, najmanj 60 %.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka v obdobju odložitve izplačuje v sorazmernih deležih glede na čas trajanja obdobja odložitve (vendar ne pogosteje kot enkrat na leto) ali v enkratnem znesku ob koncu obdobja odložitve. Borznoposredniška družba določi dolžino obdobja odložitve na podlagi poslovnega cikla, narave pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganj in uspešnosti zaposlenega.
(3)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da znaten delež, vendar v vsakem primeru vsaj 50 % katerega koli variabilnega prejemka – izplačanega ali odloženega – sestoji iz ustreznega ravnovesja:
(a) navadnih delnic, ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov,
(b) če je primerno, drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda borznoposredniška družba in ki ustrezno odražajo boniteto borznoposredniške družbe v času rednega poslovanja.
Borznoposredniška družba mora za te finančne instrumente določiti ustrezno politiko izvajanja obdobja zadržanja z namenom uskladitve spodbud zaposlenih za preudarno prevzemanje tveganj pri doseganju individualnih ciljev glede na dolgoročne interese borznoposredniške družbe.
(4)
V primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje z borznoposredniško družbo pred upokojitvijo, mora borznoposredniška družba odložiti izplačilo njegovih prejemkov iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti za obdobje petih let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja. V primeru, da zaposleni v času rednega delovnega razmerja z borznoposredniško družbo izpolni pogoje za upokojitev, borznoposredniška družba njegove prejemke iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti izplača, pri čemer je obdobje zadržanja teh prejemkov pet let, šteto od dneva upokojitve.
Posebne pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki naslednjih finančnih instrumentov:
(a) navadnih delnic ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov ali
(b) drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda borznoposredniška družba in ki ustrezno odražajo boniteto borznoposredniške družbe v času rednega poslovanja.«.