Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor

Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora ter grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji naj se posega v vodni prostor in obrežno zarast le, kolikor je to nujno potrebno.

V bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektivni posek zarasti, se ta nadomesti. Za zasaditev se uporabljajo lokalno avtohtone, za obrežno zarast značilne vrste. Po končanju del se območja brežin vodotokov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavi v stanje, ugodno za ribe.

Zemeljski izkop se ne odlaga na vodna in priobalna zemljišča. Morebitna območja začasnega skladiščenja presežkov zemeljskih izkopov morajo biti urejena tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega skladiščenja v vodotoke.

V bližini vodotoka se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.

Prepovedano je posegati v drstišča oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, morajo biti načrtovana in izvedena izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor na območju posegov v vodotok.

Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj štirinajst dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah je treba pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja obvestiti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.

Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se ob prometnih poteh in delovnih prostorih, ki mejijo na vodotoke in potekajo ob vodonosnikih ali čeznje, postavijo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin in kontrolirane odvodne površine.

Zaradi zaščite pred širjenjem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je treba:

pred začetkom zemeljskih in gradbenih del na območju urejanja vodotokov ter z njimi povezanimi gradbišči evidentirati in kartirati prisotnost invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst;

če je na neposredni lokaciji predvidenih ureditev rastišče invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, naj se to pred posegi odstrani. Med izvajanjem zemeljskih del je treba upoštevati vse ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na nove lokacije. Posebno pozornost je treba nameniti ravnanju z živico in v primeru uporabe živice (zemljine) z drugih lokacij zagotoviti, da ta ne vsebuje delov korenin ali semen invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

Na vodotokih, kjer so načrtovane vodnogospodarske ureditve, je treba v fazi vzdrževanja izvajati te ukrepe:

zasaditve lesne vegetacije je treba po končanih delih ustrezno vzdrževati in morebitne odmrle sadike nadomestiti z novimi;

v okviru ohranjanja obstoječe obrežne lesene vegetacije in novo zasajene zarasti naj se enkrat letno izvajata redčenje in odstranjevanje vej, ki ogrožajo pretočnost struge;

samonikla, avtohtona, mehkogibna grmovna vegetacija naj se na brežinah čim bolj ohranja, po možnosti naj se prepusti rasti in le po potrebi redči;

vsa druga vzdrževalna dela je treba, kolikor je le mogoče izvajati tako, da se morebitne poškodbe zavarovanj izvedejo na način in v obsegu, določenima v dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja. Morebitne sanacije zajed na brežinah, ki nastanejo zunaj območij prvotno izvedenih zavarovanj, naj se izvedejo z bioinženirskimi ukrepi (vegetacijska zavarovanja, skrita zavarovanja).