Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lendava–Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocesto in hitro cesto mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej razcepa, priključkov, spremljajočega objekta Pince in MMP Pince ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov, nadomestnih biotopov in območij melioracij. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocesto in hitro cesto mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi, višine do 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste oziroma hitre ceste in priključnih ramp ter terenu,

nadvoz glavne ceste G I-3 nad avtocesto pri Lakošu, viadukt, nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter ostala cestna oprema ter protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje morajo biti, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsajene z vegetacijo. Dovoljena je izvedba protihrupnih ograj s transparentimi vložki. Varovalne in protihrupne ograje ne smejo motiti pogledov na prostorsko dominantne objekte kulturne dediščine. Avtocestni objekt ne sme postati prostorska dominanta v vplivnem območju kulturne dediščine. Objekti in zasaditve avtoceste ne smejo zmanjševati vizualne izpostavljenosti kulturne dediščine.

Hitro cesto se uredi tako, da vizualno čim manj zapira krajino. Nasipi se zatravijo ali zasadijo z nizkim grmovnicami v skladu s krajinsko ureditvenim načrtom. Intenzivneje se zasadijo:

nadvoza v km 0+855 in v km 1+ 625,

nadvoz železnice v km 1+571,

priključek Dolga vas z deviacijo 0815-1,1-7,

brežine vodotoka, ki teče pod mostom v km 1+335 in robove vodnega zadrževalnika ob njem.

Območja priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikuje:

razcep Dolga vas se zasadi samo znotraj priključnih ramp in na jugozahodni strani proti Črnemu logu, kjer izvede se sanacija gozdnega roba, posebno skrbno se oblikujejo nasipi priključne rampe, ki v nadvozu prečka avtocesto in Kobiljski potok, severovzhodni del priključka se oblikuje in zasadi samo z nizko vegetacijo tako, da ostajajo pogledi v krajino odprti;

priključek Dolga vas se uredi tako, da se čim manj poudarja njegovo prisotnost v prostoru, mimo njega odpirajo pogledi proti severu v odprto krajino in proti jugu v smeri Dolge vasi in Lendave, nasipi deviacije regionalne ceste se zasadijo samo na notranji strani priključnih deteljic, zunanja stran nasipov se oblikuje s položnejšimi brežinami, ki se mehko iztečejo v krajino, zunanja stran nasipov ostaja brez izrazite vertikalne zasaditve;

nasipne brežine priključka Lendava se reliefno in s saditvijo rastlin oblikuje tako, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in vidna izpostavljenost, notranjost priključnih ramp se zasuje z izkopanim materialom, s saditvijo rastlin se območja vizualno strukturirajo; relief nasipnih notranjih in zunanjih brežin se dosledno vertikalno zaokrožuje;

priključek Pince se ureja enovito z MMP Pince in spremljajočim objektom Pince tako, da območje deluje kot celota in je vizualno vpeto v prostor;

nadvoz 0816-1,4-2 v km 7+177 se glede na prostorske možnosti intenzivno zasadi skladno s stanjem v prostoru, oba nasipa nadvoza sta zasajena tako, da se zasaditev navezuje na sanirane vegetacijske nize vzdolž železniške proge Čakovec Lendava, ob potoku Kopica in ob deviaciji 0816-1,1-5; saditev opravlja funkcijo vpenjanja objekta v prostor in zakrivanja objekta pogledom iz Goric in iz obmurske smeri.

Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebno pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih priključkov, deviacij in vkopih deviacij. Brežine se zatravi, zasadi z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;

pri oblikovanju reliefa, izvedbi nasipov za deviacije in objekte avtoceste, se uporablja nenosilen material, odstra­njen med gradnjo;

regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo v skladu s strokovnimi podlagami, sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije;

posege v obcestni prostor na poteku ob urbanem območju je potrebno oblikovati skladno z določili veljavnih prostorskih aktov za ta območja ter skladno z načeli oblikovanja urbanih površin;

vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti je potrebno oblikovati skladno z obstoječim stanjem. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in hitre ceste s priključki, ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope;

med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgledov in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).