Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

Kot prekinitev dejanskega življenja iz 10., 12., 13. in 14. člena zakona se šteje:

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi šolanja ali študija v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na šolanje ali študij napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi poklicnega izpopolnjevanja v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati dveh let, in če je prosilca na poklicno izpopolnjevanje napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zdravljenja, pri čemer odsotnost ne sme presegati enega leta, in če je prosilca na zdravljenje napotila zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zaposlitve v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na zaposlitev napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost mladoletnih otrok v času šolskih počitnic, ki v Republiki Sloveniji obiskujejo osnovno ali srednjo šolo najmanj dve leti;

večkratna krajša odsotnost, ki v enem letu presega 60 dni.

Kot prekinitev dejanskega življenja se šteje tudi, če je bil prosilcu izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 50. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države ali varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.

Kot okoliščine iz tretjega odstavka 12. člena zakona, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, se poleg okoliščin iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena šteje tudi:

če je prosilec zakonec javnega uslužbenca, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino in biva z javnim uslužbencem v tujini;

če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v instituciji Evropske unije;

če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v NATU, OZN, Svetu Evrope ali Evropskem sodišču za človekove pravice.

Pod pogoji iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se šteje, da je izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja iz drugega odstavka 14. člena zakona, ko gre za otroka, ki živi skupaj s starši.«.