Postopki pri delodajalcih za vračilo preveč določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona. Rok, v katerem mora delodajalec javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju predložiti novo pisno obvestilo in mu izročiti predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep iz prvega odstavka 3.a člena zakona, teče od uveljavitve tega zakona. V postopkih pred pristojnimi sodišči lahko delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta poravnavo pod pogoji, ki jih 3.a člen zakona določa za sklenitev dogovora oziroma odpust dolga.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki v skladu s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, ob uveljavitvi tega zakona preveč izplačanega zneska plače še niso vrnili v celoti, se znesek dolga, ki še ni vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena zakona oziroma presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas pred mesecem, ko se mu je plača začela izplačevati v skladu z zakonom, na podlagi tega zakona odpusti.
Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že vrnili, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska, določenega v petem odstavku 3.a člena zakona, oziroma vračila celotnega zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka 3.a člena zakona upravičen do odpusta dolga. Zahteva za vračilo zneska oziroma predlog za odpust dolga se vloži v 30 dneh od pisnega obvestila delodajalca iz prvega odstavka tega člena.