Zakon o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Besedilo konvencije v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu se glasi:

CONVENTION No 159 CONVENTION CONCERNANT LA RÉADAPTATION PROFESSIONNELLE ET L'EMPLOI DES PERSONNES HANDICAPÉES &fbco;binary entityId="978e5d53-6af5-477f-9351-094eca767c56" type="pdf"&fbcc;

Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela, ki jo je v Ženevi sklical administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je sestala na svojem 69. zasedanju 1. junija 1983, je upoštevajoč veljavne mednarodne norme iz priporočila o poklicni rehabilitaciji invalidov iz leta 1955 in iz priporočila o razvoju človeških resursov iz leta 1975, ugotovila, da je po sprejetju priporočila o poklicni rehabilitaciji invalidov, 1955, prišlo do pomembnih novosti glede pojmovanja potreb po rehabilitaciji, delovnega področja in organizacije služb za rehabilitacijo, kot tudi v zakonih in praksi številnih držav članic glede vprašanj, ki jih obravnava omenjeno priporočilo, in glede na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 1981 za Mednarodno leto invalidov s tem „Popolna udeležba in enakost" in da mora vseobsežen svetovni program akcije, ki se nanaša na invalide, omogočiti učinkovite ukrepe na mednarodnem in nacionalnem področju za realizacijo ciljev „popolne udeležbe" invalidov v družbenem življenju in razvoju ter „enakosti", je mnenja, da tak razvoj dogodkov terja, da se sprejmejo nove mednarodne norme na tem področju, pri katerih bo upoštevano zlasti, da je treba zagotoviti enake možnosti vsem kategorijam invalidov in njihovo enako obravnavanje glede zaposlovanja in integracije v skupnosti, tako v mestih kot tudi na podeželju, ter je odločila, da sprejme nekatere predloge glede poklicne rehabilitacije, kar je bila 4. točka dnevnega reda, in je sklenila, da te predloge oblikuje kot mednarodno konvencijo, zato je 20. junija 1983 sprejela naslednjo konvencijo z naslovom konvencija o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 1983.

V tej konvenciji pomeni izraz „invalid" osebo, katere možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in da napreduje v njej, so precej zmanjšane zaradi telesne ali duševne prizadetosti, priznane po predpisih.

Glede te konvencije vsaka članica meni, da je namen poklicne rehabilitacije omogočiti invalidu, da zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in napreduje v njej, in da se na ta način prispeva k njegovi integraciji oziroma reintegraciji v družbo.

Vsaka članica izvaja določbe te konvencije tako, da izvaja ukrepe, ki ustrezajo razmeram in so v skladu s prakso v njeni državi.

Določbe te konvencije se uporabljajo za vse kategorije invalidov.

Vsaka članica v skladu z nacionalnimi razmerami, prakso in možnostmi oblikuje, realizira in periodično revidira v svoji državi politiko o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Namen te politike je zagotoviti, da se ustrezni ukrepi poklicne rehabilitacije dajo na razpolago vsem kategorijam invalidov, in zboljšati možnosti za zaposlovanje invalidov na odprtem delovnem trgu.

Ta politika temelji na načelu enakih možnosti med invalidnimi delavci in delavci nasploh. Spoštovati je treba enakost možnosti in obravnavanja invalidnih delavcev in delavk. Posebni pozitivni ukrepi, katerih namen je, da se doseže dejanska enakost možnosti in obravnavanja invalidnih in drugih delavcev, se ne smejo šteti za diskriminacijo nasproti drugim delavcem.

O uresničevanju zadevne politike, vštevši tudi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zboljšanje sodelovanja in koordinacije med javnimi in zasebnimi organi, ki se ukvarjajo s poklicno rehabilitacijo, se je treba posvetovati s predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev. Prav tako se je treba posvetovati s predstavniškimi organizacijami za invalide in predstavniškimi organizacijami invalidov.

Vsaka članica mora z zakonom oziroma predpisom ali na kakršenkoli drug način, ki je v skladu z razmerami in prakso v državi, ukreniti, kar je treba za uresničevanje 2., 3., 4. in 5. člena te konvencije.

Pristojni organi oblasti morajo ukrepati za zagotovitev in oceno služb za poklicno usmerjanje, strokovno usposabljanje, posredovanje, zaposlovanje in drugih sorodnih služb, ki morajo invalidom omogočiti, da dobijo in obdržijo zaposlitev in napredujejo v njej. Povsod, kjer je to mogoče in primerno, je treba izkoristiti obstoječe službe za delavce nasploh in jih prilagoditi, kolikor je treba.

Ukrepati je treba, da se spodbudi ustanavljanje in razvoj služb za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov na podeželju in v oddaljenih skupnostih.

Vsaka članica si mora prizadevati, da zagotovi pouk in da zainteresiranim da na razpolago svetovalce za rehabilitacijo in drugo ustrezno usposobljeno osebje, odgovorno za poklicno usmerjanje, strokovno usposabljanje, posredovanje in zaposlovanje invalidov.

Uradne ratifikacije te konvencije se pošljejo v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo.

Ta konvencija je obvezna samo za tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacijo je registriral generalni direktor.

Konvencija začne veljati 12 mesecev po dnevu, ko generalni direktor registrira ratifikaciji dveh članic.

Za posamezno članico začne veljati ta konvencija 12 mesecev po dnevu, ko je bila registrirana njena ratifikacija.

Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po desetih letih od dneva, ko je prvič začela veljati, in sicer z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Ta odpoved začne veljati šele po enem letu od dneva njene registracije.

Ta konvencija je za vsako članico, ki jo je ratificirala in v enem letu po desetletnem obdobju iz prejšnjega odstavka ni uveljavila pravice do odpovedi iz tega člena, obvezna za naslednje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji, ki jih določa ta člen, odpove po vsakem desetletnem obdobju.

Generalni direktor Mednarodnega urada za delo obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice organizacije.

Ko generalni direktor obvesti članice organizacije o registraciji druge ratifikacije, ki mu je bila poslana, jih opozori tudi na dan uveljavitve te konvencije.

Generalni direktor Mednarodnega urada za delo pošlje po 102. členu ustanovne listine Združenih narodov generalnemu sekretarju Združenih narodov v registracijo vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu s prejšnjimi členi.

Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži po potrebi generalni konferenci sporočilo o izvajanju te konvencije in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti njeno celotno ali delno revizijo.

Če konferenca sprejme novo konvencijo, s katero se v celoti ali delno revidira ta konvencija, in če nova konvencija ne določa drugače:

pomeni ratifikacija nove konvencije pri članici, s katero je opravljena revizija, ipso iure njeno takojšnjo odpoved ne glede na 12. člen te konvencije, če in ko začne veljati ta nova konvencija;

od dneva uveljavitve nove konvencije, s katero se revidira ta konvencija, ta konvencija članicam ni več odprta za ratifikacijo.

V vsakem primeru velja ta konvencija še naprej v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale nove konvencije, ki jo revidira.

Angleško in francosko besedilo te konvencije je enako veljavno.