Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi:
Posebno obliko institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki iz prvega odstavka 16. člena zakona o socialnem varstvu za starejše osebe predstavljata pomoč pri oskrbi in nega v posebej grajenih, funkcionalno povezanih in potrebam starejših oseb prilagojenih bivalnih enotah – varovanih stanovanjih (v nadaljnjem besedilu: institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih).
a)
Opis storitve
Institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih po tem pravilniku predstavlja kombinirano storitev, ki obsega:
1
socialno oskrbo v varovanih stanovanjih;
2
zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.
Socialna oskrba v varovanem stanovanju obsega:
– pomoč pri organizaciji bivanja, kamor sodijo: osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– organizirano prehrano, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode;
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca.
Poleg socialne oskrbe v varovanih stanovanjih so upravičencem po tem pravilniku na voljo tudi različne dejavnosti socialnega servisa in možnosti uporabe nujne pomoči preko klicnih naprav, ki jih zagotovi izvajalec storitve sam ali v ta namen sklene pogodbo z drugim izvajalcem, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravlja naloge socialnega servisa ali neprekinjene nujne pomoči (npr. zdravstveni zavod, regijski center za pomoč na domu).
Izbor storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca.
b)
Upravičenci
Upravičenci do institucionalnega varstva v varovanih stanovanjih so stanovalci varovanih stanovanj, ki:
– so stari nad 65 let,
– so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobni za samostojno življenje brez pomoči druge osebe,
– jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom, ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu.
Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka podata pristojni center za socialno delo in osebni zdravnik upravičenca.
c)
Postopek
Socialna oskrba v varovanih stanovanjih je organizirana oblika varstva in praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja storitve, izvajalec storitve, upravičenec, sorodniki ter prostovoljni sodelavci.
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Storitev vsebuje tri dele.
Prvi del predstavlja pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem.
Drugi del zajema neposredno izvajanje storitve.
Tretji del zajema organiziranje in izvajanje posameznih dejavnosti, ki niso javna služba in se izvajajo po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu, po želji in na račun uporabnika.
d)
Trajanje
Neposredno izvajanje socialne oskrbe v varovanem stanovanju traja povprečno tedensko 8 ur na upravičenca, obseg storitve socialnega servisa in drugih uslug, ki niso javna služba, pa je odvisen od dogovora med uporabnikom in izvajalcem.
e)
Metode dela
Socialna oskrba v varovanem stanovanju se izvaja po metodi dela s posameznikom ali s parom, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec.
f)
Izvajalci storitve
Storitev socialne oskrbe v varovanem stanovanju izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Postopke v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve, uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev, vodi strokovni delavec iz 69. člena zakona o socialnem varstvu.
Neposredno socialno oskrbo upravičenca izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena zakona o socialnem varstvu, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali zdravstveno nego.
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko izvajajo neposredno socialno oskrbo tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva.
g)
Supervizija in izobraževanje
Sestavni del storitve sta tudi supervizijski posveti za izvajalce v obsegu 8 ur letno na vsakih 150 upravičencev ter strokovno izpopolnjevanje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.
h)
Dokumentacija
Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili 115. člena zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
O storitvah socialnega servisa in o drugih dejavnostih, ki niso javna služba, je izvajalec dolžan voditi evidenco storitev za posameznega uporabnika.
i)
Normativi storitve
– en vodja storitve na vsakih 60 stanovalcev v varovanih stanovanjih,
– en izvajalec neposredne socialne oskrbe za 5 do 6 upravičencev,
– storitve socialnega servisa se organizirajo po naročilu in željah uporabnikov.”