Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, se v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.