Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo zlasti:
-
patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
-
delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
-
delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
-
delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
-
delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
-
delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
-
delo na terenu;
-
delo s prisilno držo telesa;
-
delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.