Ne glede na to ali gre za delo iz dežurstva ali stalne pripravljenosti se le-to ugotavlja na podlagi evidence, ki jo določi akt zavoda. Če kadrovske in organizacijske možnosti dopuščajo, se to delo prerazporeja v redni delovni čas in se plačuje kot drugo redno delo z dodatki iz 66. člena. Nerazporejeno delo predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se vrednoti po 73. členu; če pa sovpada z razmerami iz 66. člena, pripadajo zdravniku tudi ti dodatki, ne pripada pa mu dodatek iz 67. člena, ker je predviden samo za redno delo.
Čas, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve (neefektiva), je prav tako posebni delovni pogoj delovnega mesta.
Za vsako uro tega delovnega pogoja (neefektiva) pripada zdravniku plačilo, ki predstavlja 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če dežurstvo sovpada z nočnim časom, nedeljo ali praznikom pripadajo zdravniku tudi dodatki iz 66. člena.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom opravlja storitve je lahko samo redni delovni čas ali delo preko polnega delovnega časa.
Čas, v katerem zdravnik med stalno pripravljenostjo opravlja storitve je delovni čas, ki je lahko redno delo ali delo preko polnega delovnega časa.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo, ki predstavlja 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se pripravljenost opravlja. Ta se poveča z dodatki iz 66. člena, če pripravljenost sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom.
Stalna pripravljenost ali tudi dosegljivost ni delovni čas, ker v tem času zdravnik ne dela, niti ni na delovnem mestu, ampak je posebni delovni pogoj delovnega mesta.
Iz določb 69. člena ne izhaja, da bi se zdravniku plačilo vsake ure obvezne prisotnosti povečalo tudi za izmenski dodatek oziroma za redno delo popoldne ali ponoči v višini 10%, kot določa 67. člen.
Plačilo za delo oziroma dežurstvo na dan praznika izključuje pravico do nadomestila za dan praznika.
Zdravniku, ki po delovnem razporedu dela ali dežura na dan praznika, se v fond ur upošteva polni delovni čas. Plačilo pa mu gre skladno s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Plačilo mu pripada po dejansko opravljenih urah oziroma urah dežurstva v skladu s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike.
Zdravniški dodatek – aneksi h kolektivni pogodbi
Zdravniški dodatek je sestavni del plače zdravnika. Upošteva se za vsa izplačila, za katera je osnova plača zdravnika.
Do ustreznega dela zdravniškega dodatka so zdravniki upravičeni tudi v času opravljanja dela prek polnega delovnega časa, dežurstva in stalne pripravljenosti. Zdravniški dodatek za dežurstvo in stalno pripravljenost se izračuna iz količnika delovnega mesta, za katerega se dežurstvo oziroma stalna pripravljenost opravlja.
Za vseko uro dela prek polnega delovnega časa (dežurstvo, pripravljenost) pripada zdravniku 100% urne vrednosti zdravniškega dodatka izračunanega glede na osnovno plačo zdravnika oziroma njegovega količnika.
Za čas obvezne prisotnosti pripada zdravniku v dežurstvu in stalni pripravljenosti 90% oziroma 30% urne vrednosti zdravniškega dodatka izračunanega na osnovno plačo delovnega mesta, za katero se stalna pripravljenost opravlja.