Do človekoljubne pomoči, ki jo izplačuje Republika Slovenija, so upravičene osebe z začasnim zatočiščem, ki ne žive v nastanitvenem centru, če mesečni prihodek družine na družinskega člana ne presega:
-
za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 23% zajamčene plače;
-
za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 27% zajamčene plače;
-
za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 34% zajamčene plače;
-
za odrasle osebe 42% zajamčene plače.
Človekoljubna pomoč se določi v višini razlike med prihodki na družinskega člana in zneskom, izračunanim po merilih iz prejšnjega odstavka. Najvišja družini izplačana človekoljubna pomoč ne more presegati dveh zajamčenih plač. Človekoljubna pomoč se lahko zagotovi tudi v funkcionalni obliki.
Pri določitvi človekoljubne pomoči se upoštevajo povprečni prihodki družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za človekoljubno pomoč. Za prihodke družine se štejejo vsi prihodki družinskih članov oziroma oseb, ki žive z družino v istem gospodinjstvu, ne glede na njihov izvor ali naravo. Prihodki oseb z začasnim zatočiščem, pridobljeni v izvorni državi pred prihodom v Republiko Slovenijo, se pri prvi določitvi človekoljubne pomoči ne upoštevajo.
Organ, ki odloča o višini človekoljubne pomoči, lahko dodeli človekoljubno pomoč v nižjem znesku, kot bi ji pripadel po merilih iz prvega odstavka tega člena, če:
-
ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu prihodku ni ogrožena prosilčeva socialna varnost, ker je njegovo premoženje ali premoženje njegovih družinskih članov takšno, da bi lahko dajalo prihodke, oziroma bi lahko zagotavljale preživljanje,
-
ugotovi, da prosilec živi z osebami, ki ga sicer niso dolžne preživljati po zakonu, pa skupaj pridobivajo prihodke za preživljanje.