Delavcem pripada dodatek za neugodne vplive delovnega okolja, ki je odvisen od stopnje obremenitve delavca.
Dodatek za stalne neugodne vplive delovnega okolja pripada delavcu za ves delovni čas, dodatek za občasne neugodne vplive delovnega okolja pa le za čas dela pod neugodnimi vplivi.
Podjetje določi dodatke za neugodne vplive delovnega okolja v kolektivni pogodbi podjetja oziroma splošnem aktu. Ti se lahko obračunavajo v odstotku od osnovnega osebnega dohodka ali v dinarskem znesku. Če se ta dodatek izplačuje v dinarskem znesku, se znesek valorizira z eskalacijsko klavzulo iz 61. člena.
Ta pogoj se upošteva pri delih, pri katerih so delavci izpostavljeni neugodnim vplivom okolja, kot so na primer: delo na prostem in nevarnost prehladnih obolenj, nevarnost nezgod, toplotno okolje, jedke in hladilne tekočine, voda, vlaga, aerosoli, plini, para, dim, saje, prah, umazanost, neprijetni vonji, ropot, vibracije, razsvetljava, delo v rovih, delo v cevovodih, delo na višini, varjenje s plazmo, elektroobločno žlebljanje, ipd...
Ta pogoj se upošteva pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija, sevanje itd.), kar se ureja s posebnimi pogodbami o delu.