120. Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001 (MKNŠS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O NADZORU ŠKODLJIVIH SISTEMOV PROTI OBRAŠČANJU NA LADJAH, 2001 (MKNŠS)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001 (MKNŠS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. septembra 2006.
Ljubljana, dne 9. oktobra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O NADZORU ŠKODLJIVIH SISTEMOV PROTI OBRAŠČANJU NA LADJAH, 2001 (MKNŠS)
Ratificira se Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001, sestavljena 5. oktobra 2001 v Londonu.
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Besedilo konvencije v angleškem jeziku. &fbco;binary entityId="4386b821-d181-4c0e-a0b1-2aa1c157aae3" type="pdf"&fbcc;
M E D N A R O D N A K O N V E N C I J A
O NADZORU ŠKODLJIVIH SISTEMOV PROTI OBRAŠČANJU NA LADJAH, 2001
POGODBENICE TE KONVENCIJE
UGOTAVLJAJO, da so znanstvene raziskave in preiskave vlad in pristojnih mednarodnih organizacij pokazale, da nekateri sistemi proti obraščanju, ki se uporabljajo na ladjah, pomenijo precejšnje tveganje za toksičnost in druge dolgotrajne vplive na okoljsko in gospodarsko pomembne morske organizme in da je tudi človekovo zdravje lahko ogroženo zaradi uživanja oporečne morske hrane,
OPAŽAJO PREDVSEM resno zaskrbljenost v zvezi s sistemi proti obraščanju, v katerih se kot biocidi uporabljajo organokositrne spojine, in so prepričane, da je treba njihov vnos v okolje postopno opustiti,
SE SKLICUJEJO na 17. poglavje Agende 21, ki jo je sprejela Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, 1992, in poziva države, da sprejmejo ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja z organokositrnimi spojinami, ki se uporabljajo v sistemih proti obraščanju,
SE SKLICUJEJO TUDI na resolucijo A.895(21), ki jo je sprejela Skupščina Mednarodne pomorske organizacije 25. novembra 1999 in poziva Odbor Organizacije za varstvo morskega okolja (MEPC), naj si prizadeva za čim hitrejšo pripravo mednarodno pravno zavezujočega dokumenta o škodljivih učinkih sistemov proti obraščanju kot o nujni zadevi,
UPOŠTEVAJO previdnostno načelo iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria in resolucije MEPC.67(37), ki jo je sprejel MEPC 15. septembra 1995,
SPOZNAVAJO pomen varovanja morskega okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi učinki sistemov proti obraščanju,
SPOZNAVAJO TUDI, da je uporaba sistemov proti obraščanju za preprečevanje naseljevanja organizmov na površini ladij odločilnega pomena za učinkovito trgovanje in pomorski promet in preprečevanje širjenja škodljivih vodnih organizmov ter patogenov,
NADALJE UPOŠTEVAJO potrebo, da se še naprej razvijajo sistemi proti obraščanju, ki so učinkoviti in varni za okolje, ter spodbujajo nadomestitev škodljivih sistemov z manj škodljivimi ali po možnosti neškodljivimi,
1. ČLEN
Splošne obveznosti
(1)
Vsaka pogodbenica te konvencije se zavezuje, da bo v celoti in popolnoma upoštevala njene določbe, da bi zmanjšala ali odpravila škodljive učinke sistemov proti obraščanju na morsko okolje in zdravje ljudi.
(2)
Priloge h konvenciji so njen sestavni del. Če ni izrecno drugače določeno, je sklicevanje na to konvencijo hkrati sklicevanje na njene priloge.
(3)
Nobena določba v tej konvenciji se ne razlaga, kot da preprečuje državi, da sama ali z drugimi sprejme strožje ukrepe za zmanjšanje ali odpravo škodljivih učinkov sistemov proti obraščanju na okolje v skladu z mednarodnim pravom.
(4)
Pogodbenice si prizadevajo sodelovati za učinkovito izvajanje, upoštevanje in uveljavljanje konvencije.
(5)
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo spodbujale nadaljnji razvoj učinkovitih in okolju varnih sistemov proti obraščanju.
2. ČLEN
Opredelitev pojmov
Če ni izrecno drugače določeno, v tej konvenciji:
1.
"uprava" pomeni vlado države, pod upravo katere plove ladja. Za ladjo, ki plove pod zastavo države, je uprava vlada te države. Za pritrjene ali plavajoče ploščadi, namenjene raziskovanju in izkoriščanju morskega dna in podzemlja v bližini obale, nad katero ima obalna država suverene pravice za raziskovanje in izkoriščanje njunih naravnih virov, je uprava vlada te obalne države;
2.
"sistem proti obraščanju" pomeni premaz, barvo, površinsko obdelavo, površino ali napravo, ki se uporablja na ladji za nadzor ali preprečevanje naselitve neželenih organizmov;
3.
"odbor" pomeni Odbor za varstvo morskega okolja organizacije;
4.
"bruto tonaža" pomeni bruto tonažo, izračunano v skladu s predpisi o izmeritvi tonaže iz priloge 1 k Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij, 1969, ali kateri koli naslednji konvenciji;
5.
"mednarodna plovba" pomeni plovbo ladje pod zastavo ene države v pristanišče, ladjedelnico ali predobalni terminal, ki je pod jurisdikcijo druge države, ali iz njega;
6.
"dolžina" pomeni dolžino, opredeljeno v Mednarodni konvenciji o tovornih črtah, 1966, kakor je bila spremenjena s protokolom 1988 h konvenciji, ali kateri koli naslednji konvenciji;
7.
"organizacija" pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;
8.
"generalni sekretar" pomeni generalnega sekretarja organizacije;
9.
"ladja" pomeni kakršno koli plovilo, ki se uporablja v morskem okolju in vključuje hidrogliserje, vozila na zračno blazino, podvodna plovila, plavajoča plovila, pritrjene ali plavajoče ploščadi, plavajoče skladiščne enote ter plavajoče proizvodne, skladiščne in pretovorne enote;
10.
"strokovna skupina"pomeni telo, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, članic organizacije, Združenih narodov in njihovih specializiranih agencij, medvladnih organizacij, ki imajo sklenjene sporazume z organizacijo, ter nevladnih organizacij s posvetovalnim statusom v organizaciji, ki naj po možnosti vključujejo predstavnike ustanov in laboratorijev, ki analizirajo sisteme proti obraščanju. Ti predstavniki morajo imeti strokovno znanje o obnašanju v okolju in vplivih nanj, toksikoloških učinkih, morski biologiji, zdravju ljudi, ekonomskih analizah, obvladovanju tveganj, mednarodnem pomorskem prometu, tehnologiji sistemov proti obraščanju ali drugih področjih strokovnega znanja, potrebnega za objektivni pregled strokovnosti izčrpnega predloga.
(1)
Če ni drugače določeno v tej konvenciji, se konvencija uporablja za:
(a)
ladje, ki plovejo pod zastavo pogodbenice;
(b)
ladje, ki ne plovejo pod zastavo pogodbenice, a jih upravlja pogodbenica, ter
(c)
ladje, ki vplovejo v pristanišče, ladjedelnico ali predobalni terminal pogodbenice in ne spadajo v pododstavek a ali b.
(2)
Ta konvencija se ne uporablja za vojno ladjo, vojaško pomožno ali drugo ladjo, ki je v lasti pogodbenice ali jo ta upravlja in se trenutno uporablja le za vladne negospodarske namene. Vsaka pogodbenica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne vplivajo na dejavnosti ali zmožnosti delovanja takih ladij, katerih lastnica je ali jih upravlja, zagotovi, da ladje delujejo v skladu s to konvencijo, če je to mogoče in izvedljivo.
(3)
Za ladje držav, ki niso pogodbenice te konvencije, pogodbenice uporabljajo zahteve te konvencije, potrebne, da se zagotovi, da take ladje niso ugodneje obravnavane.
4. ČLEN
Nadzor sistemov proti obraščanju
(1)
V skladu z zahtevami iz priloge 1 vsaka pogodbenica prepove in/ali omeji:
(a)
nanos, ponoven nanos, namestitev ali uporabo škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah iz pododstavka a ali b prvega odstavka 3. člena in
(b)
nanos, ponoven nanos, namestitev ali uporabo takih sistemov proti obraščanju na ladjah iz pododstavka c prvega odstavka 3. člena, medtem ko so v pristanišču, ladjedelnici ali predobalnem terminalu pogodbenice,
ter sprejme učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovi, da take ladje izpolnjujejo te zahteve.
(2)
Ladje s sistemom proti obraščanju, nadzorovanim s spremembo priloge 1 po začetku veljavnosti te konvencije, lahko ohranijo ta sistem do naslednje predvidene obnove sistema, a ne več kot 60 mesecev po nanosu, razen če se odbor ne odloči, da obstajajo izjemne okoliščine, ki upravičujejo zgodnejše izvajanje nadzora.
5. ČLEN
Nadzor nad odpadnimi snovmi iz priloge 1
Pogodbenica ob upoštevanju mednarodnih predpisov, standardov in zahtev sprejme ustrezne ukrepe na svojem ozemlju, s katerimi zahteva, da se odpadki, nastali pri uporabi ali odstranitvi sistemov proti obraščanju iz priloge 1, zbirajo, obravnavajo, obdelujejo in odstranjujejo na varen in okolju prijazen način zaradi varstva zdravja ljudi in okolja.
6. ČLEN
Postopek za predlaganje sprememb za nadzor sistemov proti obraščanju
(1)
Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembo priloge 1 skladno s tem členom.
(2)
Začetni predlog vsebuje informacije iz priloge 2 in se predloži organizaciji. Ko organizacija prejme predlog, z njim seznani pogodbenice, članice organizacije, Združene narode in njihove specializirane agencije, medvladne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume z organizacijo, ter nevladne organizacije s posvetovalnim statusom v organizaciji, ter jim ga da na razpolago.
(3)
Odbor se odloči, ali sistem proti obraščanju upravičuje poglobljeni pregled na podlagi začetnega predloga. Če se odbor odloči, da je nadaljnji pregled upravičen, zahteva od pogodbenice predlagateljice, da mu predloži izčrpen predlog, ki vsebuje informacije iz priloge 3, razen kadar začetni predlog vključuje tudi vse informacije iz priloge 3. Kadar odbor meni, da obstaja grožnja resne ali nepopravljive škode, pomanjkanje strokovne zanesljivosti ne sme preprečiti odločitve o nadaljevanju presoje predloga. Odbor ustanovi strokovno skupino v skladu s 7. členom.
(4)
Strokovna skupina preuči izčrpen predlog skupaj z vsemi dodatnimi podatki, ki jih je predložil zainteresirani subjekt, ter presodi in poroča odboru, ali je predlog dokazal možnost prevelikega tveganja za škodljive učinke na neciljne organizme ali zdravje ljudi, ki upravičuje spremembo priloge 1. Glede na to:
(a)
pregled strokovne skupine zajema:
(i)
presojo povezave med sistemom proti obraščanju in z njim povezanimi škodljivimi učinki, opaženimi v okolju ali pri zdravju ljudi, vključno, ne pa izključno z uživanjem oporečne morske hrane ali pri nadzorovanih raziskavah, ki temeljijo na podatkih iz priloge 3 in na vseh drugih znanih ustreznih podatkih;
(ii)
presojo zmanjšanja morebitnega tveganja, ki ga je mogoče pripisati predlaganim nadzornim ukrepom ter vsem drugim nadzornim ukrepom, ki jih lahko preuči strokovna skupina;