Stopnja tajnosti podatka se določi že ob njegovem nastajanju oziroma ob začetku izvajanja naloge, katere rezultat bo tajen podatek. Stopnja tajnosti se določi na podlagi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit. Pisna ocena se shrani v zbirki dokumentarnega gradiva kot priloga k dokumentu, ki mu je bila določena stopnja tajnosti.
Oseba iz prvega odstavka 23. člena tega sklepa določi in označi stopnjo tajnosti posameznega podatka po postopku in na način, določen v ZTP in Uredbi o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba). Enako velja za preklic, spremembo in prenehanje tajnosti podatka.
Pri določanju stopnje tajnosti podatka je treba določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja varovanje podatka glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi.
Vsi funkcionarji in vsi zaposleni so dolžni v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov, s katerimi se srečujejo, in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če menijo, da je to potrebno.