Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih znamenj:

razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;

brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;

voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov;

kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;

ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;

sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;

plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);

posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bile izpolnjene vse zahteve za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, ugodne klimatske razmere in nahajanje rastlin v okuženem območju ali v njegovi bližini.

Razmere iz prejšnjega odstavka ugotovi in nevarnost okužbe napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela. Prognostični model na predlog izvajalca in ob upoštevanju znanstvenih načel odobri Uprava v programu posebnega nadzora.