1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
a)
se razgovori z otrokom opravijo brez nepotrebnega odlašanja, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;
b)
razgovori z otrokom po potrebi potekajo v prostorih, oblikovanih ali prilagojenih za ta namen;
c)
razgovore z otrokom opravijo za to usposobljeni strokovnjaki;
d)
vse razgovore z otrokom opravijo iste osebe, če je mogoče in kadar je to primerno;
e)
se število razgovorov omeji, kot je to nujno potrebno za kazenski postopek;
f)
lahko otroka spremlja njegov zakoniti zastopnik ali po potrebi odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v zvezi z njo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje.
2.
Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vsi razgovori z žrtvijo ali po potrebi tisti, v katerih kot priča nastopa otrok, avdiovizualno posnamejo in da se lahko ti posnetki razgovorov skladno z notranjim pravom sprejmejo kot dokaz v sodnem postopku.
3.
Kadar starosti žrtve ni mogoče natančno določiti in se upravičeno domneva, da je še otrok, se do ugotovitve njene starosti uporabljajo ukrepi iz prvega in drugega odstavka.