1. Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi kratkoročno in dolgoročno pomaga žrtvam pri njihovem telesnem in psihosocialnem okrevanju. Pri ukrepih, sprejetih po tem odstavku, se upoštevajo otrokovi pogledi, potrebe in skrbi.
2.
Vsaka pogodbenica ob upoštevanju notranjega prava sprejme ukrepe za sodelovanje z nevladnimi in drugimi ustreznimi organizacijami ali drugimi deli civilne družbe, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči žrtvam.
3.
Kadar so v spolno izkoriščanje ali spolno zlorabo vpleteni starši ali osebe, ki skrbijo za otroka, intervencijski ukrepi za izvajanje prvega odstavka 11. člena vključujejo:
-
možnost odstranitve domnevnega storilca;
-
možnost odstranitve žrtve iz njenega družinskega okolja. Pogoji in trajanje take odstranitve se določijo ob upoštevanju otrokovih koristi.
4.
Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so lahko osebe, ki so blizu žrtvi, po potrebi deležne terapevtske pomoči, predvsem nujne psihološke pomoči.