1. Vsaka pogodbenica uvede učinkovite socialne programe in vzpostavi večdisciplinarne strukture, da zagotovi potrebno pomoči žrtvam, njihovim svojcem in osebam, odgovornim za njihovo oskrbo.
2.
Vsaka pogodbenica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da je žrtev, katere starosti ni mogoče natančno določiti in za katero se upravičeno domneva, da je otrok, dokler se ne ugotovi njena dejanska starost, deležna ukrepov zaščite in pomoči, predvidenih za otroke.