Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin

Kadar policist na podlagi določb Kazenskega zakoni­ka in ZKP v predkazenskem postopku ugotovi, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je bila pridobljena premoženjska korist, ali da je bila taka korist pridobljena za drugega ali nanj prenesena in so za to podani zakonski pogoji, poda pristojne­mu državnemu tožilcu pisno pobudo za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

Državni tožilec je dolžan v treh dneh odločiti o pobudi iz prejšnjega odstavka in o tem obvestiti policijo. Če podatki v pobudi ne dajejo dovolj podlage za odločitev, lahko zahteva od policije, da v roku, ki ga on določi, zbere dodatna obvestila in pobudo ustrezno dopolni.

Državni tožilec mora policijo brez odlašanja obvestiti o izdaji sklepa sodišča za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma o razlogih za njegovo zavrnitev v postopku pred sodiščem.

Pisno pobudo iz prvega odstavka tega člena lahko skupaj s kazensko ovadbo državnemu tožilcu podajo tudi državni organi in institucije iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.