Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin

Državni tožilec lahko s smiselno uporabo določb tega poglavja z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji ter predlogi za zbiranje obvestil usmerja tudi druge pristojne organe in institucije s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pra­nja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora.

Državni tožilec usmerja druge pristojne organe iz prejšnjega odstavka, če oceni, da je za odkritje kaznivega dejanja in storilca, ali opravljanje vzporednih finančnih ali drugih preiskav za podajo predloga za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali za odreditev oziroma predlaganje drugih ukrepov ali preiskovalnih dejanj, ali za zbiranje podatkov, potrebnih za njegovo odločitev o kazenskem pregonu, potrebno usmerjeno sodelovanje nave­denih državnih organov ali institucij.

Predstojnik državnega organa ali institucije iz prve­ga odstavka tega člena lahko obvezno navodilo državnega tožilca zavrne, če meni, da v nasprotju z zakonom posega v izvirne pristojnosti tega organa ali institucije.

O zavrnitvi je predstojnik dolžan brez odlašanja ob­vestiti ministra, pristojnega za področje, na katerem deluje, državni tožilec pa vodjo državnega tožilstva, generalnega državnega tožilca in ministra, pristojnega za pravosodje. Mini­ster, pristojen za pravosodje, lahko predlaga, da o zakonitosti posega v izvirne pristojnosti državnega organa ali institucije odloči vlada.

Določba prejšnjega odstavka glede obveščanja pri­stojnega ministra in glede predloga za odločanje vlade se ne uporablja, če obvezno navodilo zavrne predstojnik organa, pristojnega za preprečevanje korupcije.

Državni organi ali institucije iz prvega odstavka tega člena so ne glede na usmerjanje državnega tožilca popolno­ma strokovno avtonomni in neodvisni pri izvrševanju svojih izvirnih pristojnosti, ki izhajajo iz področnih predpisov.

Državni tožilec v zadevi, v kateri je po določbah tega člena usmerjal druge pristojne organe in institucije, najka­sneje v osmih dneh tem organom ali institucijam pošlje izvod sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, v primeru pravnomočne uvedbe kazenskega postopka pa prepis odločbe ali obvestilo o uvedenem postopku.