Za 76. členom se dodajo novi 76.a do 76.č členi, ki se glasijo:
Investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnosti uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
Nadomestilo plača zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda organ, pristojen po 52. členu tega zakona, in je v višini 40% prihodek proračuna občine, v višini 30% prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30% Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Sredstva, dobljena z nadomestili, se lahko uporabijo samo za namene urejanja stavbnih zemljišč v občini, za namene varstva okolja in za namene neprofitne stanovanjske gradnje.
Kadar so kljub izvršenim ukrepom, odrejenim po 73. in 75. členu tega zakona, in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, je investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča dolžan plačati odškodnino.
Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva:
-
odškodnino zaradi trajne spremembe prostora glede elementov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona,
-
odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnost za okolje in odškodnino za onesnaženje po predpisih o varstvu okolja,
-
odškodnino za poškodbo okolja, ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil investitor ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine,
-
odškodnino za uničeno ali poškodovano kulturno dediščino, ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobila z njenim izkoriščanjem.
V primeru, kadar je upravičenec do odškodnine država ali občina, vloži zahtevo za odškodnino pristojni javni pravobranilec.
Če ni ali dokler ni upravičenca za odškodnino iz drugega odstavka tega člena, je ta prihodek občinskega proračuna namensko za odhodke v ekološke namene.
V zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. ali 75. člena tega člena, so prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
-
priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja,
-
dodelitev hišne številke,
-
prijava stalnega ali začasnega prebivališča,
-
vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah,
-
njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem,
-
promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je,
-
sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi,
-
odmera davčnih in drugih dajatev.
Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe iz 73. člena oziroma četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
Dovoljenja, soglasja, vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del, so nični, razen če so določeni s tem zakonom.
Na podlagi odločbe iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ki jo organ urbanistične inšpekcije nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni po tem zakonu na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na drugih nepremičninah zavezanca, zastavno pravico."