Po opravljenem mrliškem pregledu oziroma ugotovitvi, da je oseba umrla, se sme opraviti popolna ali delna obdukcija mrliča na željo zakonskega druga ali, če tega ni, na željo staršev ter odraslih otrok, če gre za umrle starše.
Brezpogojno se mora opraviti obdukcija:
a)
na zahtevo zdravnika, ki je bolnika zdravil, če gre za sum smrti zaradi nalezljive bolezni ali če se ne da ugotoviti vzroka smrti;
b)
na zahtevo pristojnega preiskovalnega sodnika.
V primerih iz te točke mora pristojni občinski organ poskrbeti za tehnično pomoč v zvezi z obdukcijo (npr. za prenašanje, prevoz in pokop mrliča) in nosi obdukcijske stroške, če se pokaže, da ne gre za kaznivo dejanje in da zaradi tega ne spadajo stroški obdukcije med stroške kazenskega postopka po zakoniku o kazenskem postopku.
Obdukcijo smejo opravljati le za to usposobljeni zdravniki.
Obdukcijo mrličev, ki so sumljivi, da so umrli za nalezljivo boleznijo, se sme opraviti samo v pokopališki mrtvašnici ali bolnišnični mrtvašnici oziroma prosekturi.
Obdukciji sme prisostvovati mrliški preglednik.
Če se šele pri obdukciji ugotovi, da je bila smrt nasilna, je treba obdukcijo prekiniti in o tem takoj obvestiti javnega tožilca oziroma preiskovalnega sodnika.
O vsaki obdukciji se mora napraviti zapisnik z izčrpno obdukcijsko diagnozo; v zapisnik se morajo vpisati vsi patološki znaki in vzroki smrti. Zapisnik mora podpisati zdravnik, ki je opravil obdukcijo.