(1)
Zagotavljanje projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta je treba preveriti z varnostnimi analizami. Za odlagališča radioaktivnih odpadkov morajo varnostne analize vključevati obdobje obratovanje objekta in obdobje po njegovem zaprtju.
(2)
Varnostne analize morajo upoštevati:
1.
najneugodnejšo enojno odpoved opreme, potrebne za opravljanje varnostnih funkcij, pri čemer ni treba upoštevati možnosti odpovedi pasivnih sestavnih delov, če se dokaže, da je takšna odpoved zelo malo verjetna in da analizirani dogodek ne vpliva na varnostno funkcijo, ki ji je sestavni del namenjen;
2.
da mora imeti operater, po tem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 30 minut časa do takrat, ko mora narediti svoje prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic;
3.
konzervativno izbrane začetne in robne pogoje analiziranih scenarijev;
4.
delovanje nevarnostnih sistemov, vključno z zunanjim napajanjem, samo takrat, ko ti poslabšajo posledice začetnega dogodka;
5.
predpostavko, da bodo varnostni sistemi delovali s tako zmogljivostjo, ki je glede na predpostavljeni začetni dogodek najneugodnejša;
6.
vse možne odpovedi, ki nastanejo zaradi predpostavljenega začetnega dogodka;
7.
negotovosti, ki vplivajo na rezultate;
8.
vrednotenje izvedbe in robustnosti objekta, sistema in njegovih sestavnih delov, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov;
9.
nenamerni vdor človeka, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov, s poudarkom na zmanjšanju verjetnosti za tak dogodek in možne posledice. Ukrepi za preprečitev tega dogodka ne smejo vplivati na obratovalno varnost in varnost odlagalnega sistema po zaprtju.
(3)
Če se pri varnostnih analizah ne upoštevajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti to utemeljeno.
(4)
Varnostne analize morajo:
-
temeljiti na utemeljenih in konzervativnih metodah, predpostavkah ali argumentih,
-
vsebovati zagotovilo, da so negotovosti in njihovi vplivi upoštevani. To zagotovilo je lahko v obliki konzervativnih predpostavk, upoštevanja varnostnih dejavnikov ali analiz negotovosti in občutljivosti,
-
dokazati, da so v projektne osnove vključene zadostne varnostne rezerve, ki zagotavljajo pokritost vseh projektnih dogodkov,
-
biti preverljive in ponovljive.
(5)
Upravljavec jedrske elektrarne oziroma raziskovalnega reaktorja mora za objekt izdelati verjetnostno varnostno analizo. Če je objekt jedrska elektrarna, mora ta analiza obsegati vse tri ravni.
(6)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, lahko izdela njegovo verjetnostno varnostno analizo, če iz projektnih osnov izhaja, da bi bilo to potrebno narediti.
(7)
Ne glede na določbo 2. točke drugega odstavka tega člena morajo za jedrsko elektrarno Krško varnostne analize upoštevati, da ima operater, po tem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka.
(8)
Ne glede na določbe petega odstavka tega člena mora jedrska elektrarna Krško izdelati verjetnostne varnostne analize za vsaj prvo in drugo raven.
(9)
Določbe petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II.