3. člen
(projektna načela)
(1)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta se upoštevajo naslednja načela:
1.
načelo obrambe v globino;
2.
načelo enojne odpovedi;
3.
načelo neodvisnosti;
4.
načelo raznovrstnosti;
5.
načelo redundance;
6.
načelo varne odpovedi;
7.
načelo preverjenih komponent;
8.
načelo stopenjskega pristopa.
(2)
Načelo obrambe v globino pomeni, da je treba za določen zaščitni namen pri projektiranju in upravljanju (npr. preprečevanje izpusta radioaktivnih snovi) uporabiti več varnostnih ukrepov, tako da se ta namen doseže, tudi če eden od ukrepov odpove. Varnostne ukrepe je treba predvideti na različnih ravneh obrambe v globino, kjer je to še mogoče smiselno izvesti. Ravni obrambe v globino so določene z naslednjimi cilji:
-
preprečevanje nenormalnega obratovanja in okvar,
-
nadzor nenormalnega obratovanja in okvar,
-
nadzor nad nesrečo z namenom omejiti radiološke izpuste in preprečiti težko poškodbo sredice,
-
nadzor nad nesrečo s težko poškodbo sredice z namenom omejiti radiološke izpuste zunaj lokacije elektrarne,
-
blaženje posledic velikih radioloških izpustov.
(3)
Načelo enojne odpovedi pomeni, da je treba v varnostnih analizah poleg obravnavanega dogodka predvideti tudi za sevalno ali jedrsko varnost najneugodnejšo dodatno odpoved.
(4)
Načelo neodvisnosti pomeni, da je treba pri projektiranju varnostnih sistemov upoštevati funkcionalno in fizično ločenost. Načelo neodvisnosti pri projektiranju obsega:
-
neodvisnost med redundantnimi sestavnimi deli sistema,
-
neodvisnost sestavnih delov sistema od vplivov predpostavljenih začetnih dogodkov, tako da tak dogodek ne povzroči izgube funkcionalnosti varnostnega sistema oziroma varnostne funkcije, potrebne za omejitev posledic tega dogodka,
-
primerno neodvisnost sistemov in sestavnih delov različnih varnostnih razredov za jedrske elektrarne, klasificiranih v skladu s točko 2.1 priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, za druge objekte pa glede na njihove projektne osnove,
-
neodvisnost med sistemi in sestavnimi deli, ki so pomembni za varnost, in tistimi, ki niso pomembni.
(5)
Načelo raznovrstnosti pomeni, da je treba posamezno varnostno funkcijo doseči na različne načine. Tako se zmanjša možnost odpovedi s skupnim vzrokom in poveča zanesljivost. Raznovrstnost je treba uporabiti pri projektiranju za varnost pomembnih sistemov in sestavnih delov, ki imajo različne lastnosti in so namenjeni izvedbi iste varnostne funkcije. Te lastnosti so lahko različni načini delovanja, uporaba različnih fizikalnih pojavov, različni pogoji obratovanja, različni proizvajalci opreme ipd.
(6)
Načelo redundance pomeni, da mora biti sistem projektiran tako, da opravi določeno varnostno funkcijo z več enakovrednimi podsistemi ali sestavnimi deli, kakor je to nujno potrebno. Odpoved ali nerazpoložljivost enega podsistema ali sestavnega dela ne sme preprečiti sistemu izvedbe zahtevane varnostne funkcije.
(7)
Načelo varne odpovedi pomeni, da mora sistem ali sestavni del, pomemben za varnost, po odpovedi samodejno preiti v stanje, ki je varno za objekt.
(8)
Načelo preverjenih sestavnih delov pomeni, da mora biti zanesljivost sistemov zagotovljena z uporabo preverjenih sestavnih delov. To so tisti sestavni deli, ki so se pod podobnimi obratovalnimi pogoji že dobro obnesli oziroma so ustrezno preizkušeni in kvalificirani.
(9)
Načelo stopenjskega pristopa pomeni, da mora biti sevalni ali jedrski objekt projektiran tako, da se varnostne funkcije in sistemi oziroma pregrade za preprečevanje širjenja radioaktivnosti v okolje projektirajo in uporabijo za pomembnejše objekte, tj. objekte, v katerih bi morebitna nesreča povzročila večje posledice za okolje in ljudi, bolj in po strožjih merilih kakor za tiste objekte, katerih vpliv bi bil ob morebitni nesreči manjši.