4. člen
(upravičeni stroški in naložbe)
(1)
Upravičeni stroški javnega sofinanciranja gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih fiksnih omrežij so lahko vsi stroški gradnje, ki so povezani z gradnjo fiksnega širokopasovnega omrežja oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.
(2)
Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.
(3)
Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(4)
Kot upravičena naložba se šteje gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnja obstoječih fiksnih omrežij za omogočanje širokopasovnega dostopa gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi zagotavljalo hitrost prenosa najmanj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku, in zanje na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon) ni bil izkazan tržni interes za gradnjo v treh letih od objave načrtovanega ukrepa.
(5)
Območja, na katerih je vsaj eno omrežje, ki ga je mogoče nadgraditi, da se zagotovi hitrost prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, niso upravičena do sofinanciranja naložbe iz prejšnjega odstavka. Omrežje se šteje za nadgradljivo za zagotavljanje hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, če lahko to hitrost zagotovi na podlagi omejene naložbe, kot je nadgradnja aktivne opreme, in brez znatnih naložb v širokopasovno infrastrukturo.
(6)
Ukrep, ki je predmet javnega sofinanciranja, mora prinesti znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, za katera je bil izkazan tržni interes za gradnjo v skladu z 19. členom zakona. Načrtovana omrežja, za katera je bil izkazan tržni interes, se upoštevajo pri oceni velike spremembe le, če bi na ciljnih območjih po preteku treh let sama zagotavljala podobno zmogljivost kot omrežja, ki bodo sofinancirana z javnimi sredstvi. Za veliko spremembo se šteje, če se na podlagi sofinanciranega ukrepa izvede znatna nova naložba v širokopasovno omrežje in če sofinancirano omrežje omogoči znatne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti, hitrosti in konkurenčnosti širokopasovnih storitev v primerjavi z obstoječimi omrežji ali omrežji, za gradnjo katerih je bil izkazan tržni interes. Navedene znatne nove zmogljivosti pomenijo, da omrežje, ki bo sofinancirano z javnimi sredstvi, v vsakem primeru zagotovi vsaj potrojitev hitrosti prenosa v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, glede katerih je bil izveden postopek poizvedovanja po tržnem interesu. Vrednost dela naložbe za širokopasovno infrastrukturo mora zajemati več kot 70 odstotkov vrednosti celotne naložbe.