3. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
prve meritve so meritve emisijskih parametrov odpadnih plinov, ki se opravijo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave ali po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave za čiščenje odpadnih plinov, in vrednotenje teh parametrov;
2.
obratovalni monitoring je ugotavljanje vplivov naprave na okolje z vzorčenjem odpadnih plinov po vnaprej določenem programu, merjenjem in vrednotenjem emisijskih parametrov odpadnih plinov med obratovanjem naprave ter ocenjevanjem celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka;
3.
emisijski parametri so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in parametri obratovalnega stanja naprave, ki so predmet prvih meritev ali obratovalnega monitoringa;
4.
parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, prostorninski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti;
5.
parametri obratovalnega stanja naprave so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave;
6.
izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se odčita iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov;
7.
vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se odvzame na določenem merilnem mestu, in sicer z ekstraktivnim ali neekstraktivnim vzorčenjem, v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja;
8.
ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika odpadnih plinov ter odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika;
9.
neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov;
10.
neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka med izvajanjem posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin;
11.
sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin;
12.
čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračunajo povprečne vrednosti emisijskih veličin;
13.
kratkotrajna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri sta čas vzorčenja in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enaka najkrajšemu predpisanemu času povprečenja, ki je krajši od štiriindvajsetih ur;
14.
normirana kratkotrajna povprečna vrednost je kratkotrajna povprečna vrednost, preračunana na normne pogoje in vsebnost kisika, če je ta določena s predpisi o emisiji snovi v zrak;
15.
validirana normirana kratkotrajna povprečna vrednost je normirana kratkotrajna povprečna vrednost z odšteto stopnjo zaupanja;
16.
dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje validiranih kratkotrajnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje;
17.
AMS je avtomatski merilni sistem za merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v intervalih, ki niso daljši od šestdesetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti;
18.
DAHS je sistem za sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva;
19.
zgornja meja merjenja je najvišja vrednost emisijske veličine, ki se lahko izmeri z merilno napravo;
20.
razpršena emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi neposrednega stika hlapnih ali prašnatih snovi z okoljem pri običajnem obratovanju naprave, in ni emisija snovi v zrak z izpuščanjem odpadnih plinov iz naprave skozi odvodnik;
21.
ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi;
22.
izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki v skladu s tem pravilnikom pridobi pooblastilo ministrstva za izvajanje prvih meritev in meritev emisije snovi v zrak v okviru obratovalnega monitoringa ali za preverjanje delovanja sistema trajnih meritev ali za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;
23.
QAL2 je kalibracija, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek za določitev kalibracijske funkcije in njene variabilnosti ter preskus variabilnosti izmerjenih vrednosti avtomatskega merjenja v primerjavi z največjim dovoljenim intervalom zaupanja, določenim s predpisi ali okoljevarstvenim dovoljenjem;
24.
AST je redno letno preskušanje, kakor je določeno v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki se uporablja za presojo, ali interval zaupanja izmerjenih vrednosti, pridobljenih z avtomatskim merjenjem, še vedno izpolnjuje predpisana merila, kakor so bila dokazana pri predhodnem postopku QAL2. Določi tudi, ali je kalibracijska funkcija, pridobljena med predhodnim postopkom QAL2, še vedno veljavna;
25.
QAL3 je kontrola stabilnosti delovanja, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki ga zavezanec za trajne meritve izvaja med obratovanjem naprave in AMS z namenom, da AMS izpolnjuje predpisane zahteve in deluje z zahtevano natančnostjo v okviru kalibracijskega območja, ugotovljenega v postopku QAL2;
26.
funkcionalni preskus delovanja AMS, kakor je določen v standardu SIST EN 14181, je postopek preverjanja, ali se AMS uporablja in deluje po navodilih proizvajalca ali dobavitelja AMS, vključno s preverjanjem ničelne vrednosti AMS pri ničelni vrednosti merjenega parametra;
27.
SRM je predpisana referenčna metoda, ki se uporablja za kalibracijo in validacijo AMS ter občasne meritve, s katerimi se preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisije snovi v zrak;
28.
redna letna kontrola delovanja DAHS, kakor je določena v standardu SIST EN 17255-4, je postopek preverjanja, ali DAHS izpolnjuje zahteve, določene v standardu SIST EN 17255-1 in točki 6 standarda SIST EN 17255-2.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako, kakor v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.