31. člen
(učinek zapora na že izrečeni vzgojni ukrep)
(1)
Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora najmanj enega leta, hkrati odloči, da se vzgojni ukrep ne izvrši; če se vzgojni ukrep že izvršuje, pa odloči v sodbi, da se izvrševanje vzgojnega ukrepa ustavi takrat, ko polnoletnik ali polnoletni storilec kaznivega dejanja začne prestajati kazen zapora oziroma ko poteče najdaljše dopustno trajanje vzgojnega ukrepa, če ta trenutek nastopi pred začetkom prestajanja kazni.
(2)
Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni vzgojni ukrep izvrši ali ne.
(3)
Če sodišče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni izvrševanje vzgojnega ukrepa nadaljuje ali pa naj se ustavi, ko se začne izvrševati izrečena kazen.