36. člen
(posebne določbe o obveznem psihiatričnem zdravljenju na prostosti)
(1)
Mladoletniku se sme ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, izreči obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, ki sme trajati največ tri leta.
(2)
Če mladoletnik zavrača psihiatrično zdravljenje na prostosti, če zdravljenje samovoljno opusti ali če zdravljenje ni uspešno, lahko sodišče ob pogojih, določenih v prvem odstavku prejšnjega člena, odredi, da se varnostni ukrep začasno izvršuje z namestitvijo v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike. Sodišče po preteku dveh mesecev vsakokrat znova odloči o tem, ali je tak način izvrševanja ukrepa še potreben.