Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM)

Mladoletnik sme imeti zagovornika ves čas predkazenskega in kazenskega postopka proti njemu.

Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, mora mladoletnik imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje, če teče proti njemu kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta. Za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen, pa mora imeti zagovornika, če sodišče oceni, da ga mladoletnik potrebuje, upoštevaje pri tem zlasti psihosocialno delovanje mladoletnika, zapletenost zadeve in težo kazenske sankcije ali drugih ukrepov, ki jih lahko izrečejo mladoletniku.

V primerih obvezne obrambe po prejšnjem odstavku mora imeti mladoletnik zagovornika že med izvedbo preiskovalnega dejanja, pri katerem ima mladoletnik pravico biti navzoč, razen če gre za preiskovalno dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati.

V vsakem primeru mora mladoletnik imeti zagovornika, če mu je odvzeta prostost.

Če si v primerih obvezne obrambe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena zagovornika ne vzame mladoletnik sam ali mu ga ne vzamejo bližnji sorodnik, rejnik ali skrbnik, mu ga po uradni dolžnosti postavi pristojni državni organ s seznama odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov.

Če ni mogoče zagotoviti zagovornika po prejšnjem odstavku, lahko pristojni državni organ mladoletniku določi za zagovornika tudi odvetnika, ki ni uvrščen na tak seznam.

Mladoletniku, ki že ima postavljenega zagovornika v drugem predkazenskem ali kazenskem postopku, pristojni državni organ postavi istega zagovornika, razen če ni mogoče pravočasno zagotoviti njegovega prihoda.