Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM)

Državni tožilec sme zaradi posebnih okoliščin odložiti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem odstavku 148. člena, kršitve avtorskih sorodnih pravic po tretjem odstavku 149. člena, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem, tretjem in četrtem odstavku 176. člena, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku 186. člena, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem in drugem odstavku 187. člena, velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena, ropa po prvem odstavku 206. člena, roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku 209. člena, goljufije po tretjem odstavku 211. člena, izsiljevanja po tretjem odstavku 213. člena, poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po drugem odstavku 219. člena, požiga po prvem in četrtem odstavku 222. člena, ponarejanja denarja po prvem do četrtem odstavku 243. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku 246. člena, uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku 247. člena in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku 323. člena KZ-1.

Posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka so:

če mladoletnik sam predlaga odloženi pregon in si aktivno prizadeva za odpravo posledic kaznivega dejanja;

če iz individualne ocene mladoletnika izhaja, da je dejanje mladoletnika posledica neurejenih družinskih razmer, mladoletnik in njegovi starši, druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, pa izjavijo, da so pripravljeni obiskovati izvajalca, ki nudi psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družino;

če je mladoletnik preprečil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj ali razkril podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje storjenih kaznivih dejanj;

če je pri sodelovanju dveh ali več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja imel mladoletnik manj pomembno vlogo in kaznivo dejanje obžaluje ter je pripravljen povrniti sorazmerni del premoženjske škode in vso protipravno premoženjsko korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem;

če gre pri kaznivih dejanjih, povezanih s škodljivimi sredstvi za zdravljenje ali s prepovedanimi drogami, za majhno količino teh sredstev;

če gre pri premoženjskih kaznivih dejanjih za premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona.

Državni tožilec v okviru odloženega pregona mladoletniku lahko naloži naslednje naloge:

odprava ali poravnava škode;

plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali na namensko proračunsko postavko za pomoč žrtvam in povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ali v korist nevladne organizacije v javnem interesu, kot jo določa zakon, ki ureja nevladne organizacije, če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje;

opravljanje dela v splošno korist;

zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;

udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;

udeležba na treningu socialnih veščin;

prepoved približevanja oškodovancu ali kakšni drugi osebi, kar obsega tudi prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, oziroma upoštevanje izrečene prepovedi dostopa na posamezne kraje.

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se lahko ob soglasju oškodovanca zahteva tudi opravičilo oškodovancu.

Če državni tožilec določi nalogo iz 1. točke tretjega odstavka tega člena, obseg dela ne sme preseči 40 ur v obdobju treh mesecev, če določi nalogo iz 3. točke tretjega odstavka tega člena, pa obseg dela ne sme preseči 90 ur. Izvajanje dela pripravi in vodi center za socialno delo.

Rok za izpolnitev naloge ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če sporazuma iz opravičljivih razlogov oziroma iz razlogov, ki niso na strani mladoletnika, ni mogoče izpolniti v navedenem roku, lahko državni tožilec na prošnjo mladoletnika rok podaljša še za tri mesece.

Državni tožilec lahko odloži kazenski pregon, če mladoletnik in oškodovanec, če je znan, s tem soglašata in če sta bila pred tem poučena o temeljnih vidikih izvedbe postopka odložitve kazenskega pregona in o posledicah uspešne odložitve kazenskega pregona ter da lahko soglasje kadarkoli umakneta.

Če oškodovanec ni znan, se lahko kazenski pregon odloži s soglasjem mladoletnika, če je bil ta predhodno poučen v skladu s prejšnjim odstavkom.

V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe po uspešno izvedenem odloženem pregonu državni tožilec oškodovanca pouči o pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v pravdi, če glede tega ni bil dosežen dogovor v okviru odloženega pregona ali ni bil dosežen dogovor glede celotne povzročene škode.